Les je naraven material in je preraščal planet že takrat, ko o človeku še ni bilo sledu. Uporabnost lesa je tako široka, da še danes lesarji, kemiki, fiziki, gradbeniki, umetniki ali energetiki, vedno znova odkrivajo nove možnosti njegove uporabe.

Polena najpogostejša oblika ogrevanja z lesom

Ko iščemo obliko lesa, v katero je potrebno vložiti najmanj energije, da bi iz njega dobili toploto, so to zagotovo polena. V postopku priprave, ki zajema podiranje drevesa, razžagovanje, nalaganje, prevoz in cepljenje, bomo v primerjavi z vsemi drugimi oblikami lesnih kuriv porabili najmanj dodatne energije. Kot energent imajo polena veliko prednosti in eno samo pomanjkljivost. Poleno je namreč potrebno vzeti v roke in ga položiti v kurišče kotla in s tem je delo zaključeno. Sodobni kotli so tako dognani, da razen tega posega vse ostalo opravijo sami, od vžiga do zgorevanja pod najboljšimi možnimi pogoji.

Razen nalaganja kotel vse ostalo opravi sam

Ko iščemo obliko lesa, v katero je potrebno vložiti najmanj energije, da bi iz njega dobili toploto, so to zagotovo polena. V postopku priprave, ki zajema podiranje drevesa, razžagovanje, nalaganje, prevoz in cepljenje, bomo v primerjavi z vsemi drugimi oblikami lesnih kuriv porabili najmanj dodatne energije. Kot energent imajo polena veliko prednosti in eno samo pomanjkljivost. Poleno je namreč potrebno vzeti v roke in ga položiti v kurišče kotla in s tem je delo zaključeno. Sodobni kotli so tako dognani, da razen tega posega vse ostalo opravijo sami, od vžiga do zgorevanja pod najboljšimi možnimi pogoji.

Frolingov Turbo izstopa po tehnični opremljenosti

Med različnimi kotli tega proizvajalca, serija kotlov za zgorevanje polen – S4 Turbo izstopa po tehnični opremljenosti in veliki moči ogrevanja, kljub temu pa kotli niso veliki. Zato jih je možno postaviti kamorkoli, tudi če v klet vodijo samo ozke zavite stopnice. Les v kotlu zgoreva z uplinjevanjem, kar pomeni, da plini zgorevajo v šamotirani vrtinčni komori na spodnjem delu kotla. Polena so lahko dolga do pol metra, nalaganje pa je zaradi velikih vrat udobno in enostavno, čas gorenja pa dolg. Vžig kuriva izvedemo ročno skozi manjša vratca, kotlu pa lahko prigradimo tudi avtomatsko vžigalno napravo, katera ob želenem času z vročim zrakom prižge vložena polena. Na ta način kotel lahko samodejno starta tudi takrat, kadar v zalogovniku toplote pade temperatura pod nastavljeno mejo. Ko polena  odgorijo, ogrevalni sistem s prigrajenim zalogovnikom toplote brez vidnih sprememb opravlja brezprekinitveno ogrevanje hiše.

Ventilator omogoča stabilno zgorevanje in prilagaja moč glede na toplotne potrebe

Takšni kotli ne smejo biti odvisni od trenutnih vremenskih razmer ali vleka dimnika, saj za odlično zgorevanje potrebujemo točno določene količine zraka za osnovni in sekundarni podpih. Zato je vgrajen ventilator za dimne pline, ki takoj ustvari ravno pravšen podtlak v kotlu. Število obratov ventilatorja se brezstopenjsko spreminja, omogoča stabilno zgorevanje v vseh fazah in prilagaja moč kotla glede na toplotne potrebe ogrevalnega sistema.

V cevi, v katerih vroči plini oddajajo toploto vodi, ki jih obliva, so nameščeni svedrasto oblikovani turbulatorji, ki opravljajo dve nalogi. Prva je povečevanje vrtinčenja in trenja dimnih plinov s steno cevi, s čimer povečujemo prestop toplote in izkoristek kotla, druga pa je čiščenje teh cevi. Turbulatorji so obešeni na mehanizem, ki omogoča ročno navpično premikanje in s tem struganje saj s sten cevi, saj že milimeter debela sajasta obloga lahko pomembno zmanjša učinkovitost.

Poleg kotlov na polena proizvajajo tudi kotle na pelete.

Sodoben kotel na polena lahko samodejno vžge kurivo ob nastavljenem času.

Ventilator dimnih plinov zagotavlja ravno pravi podpih in visok izkoristek.

Nadzor in krmiljenje

Vse funkcije kotla so nadzorovane elektronsko, zgorevanje pa vodi Lambda sonda, ki tipa količino kisika v dimnih plinih. Izdelana iz porozne keramike, posredno (preko CO2) izvaja meritve, elektronika pa nato ugotovi, ali v kurišče doteka premalo ali preveč kisika. Z reguliranjem količine podpihov nato ustvari pogoje za odlično zgorevanje. Če uporabnik namesto hrastovih polen naloži smrekova, bo sonda prepoznala spremembo, avtomatika pa prilagodila podpihe. Zato velja, da je kotel brez Lambda sonde kot ladja brez krmarja. Frolingovi kotli so opremljeni z avtomatiko Lambdatronic, ki ločeno krmili primarni in sekundarni zrak, kar je za popolno zgorevanje odločilno. Omogoča še daljinsko upravljanje, na primer iz dnevne sobe, omogoča še dnevni in nočni način delovanja in nastavljanje časa samodejnega zagona kotla. Upravljamo lahko še ogrevanje sanitarne vode, nastavljanje pa je razumljivo in enostavno.

Proizvajalec ima v programu paleto kotlov na polena moči, po stopnjah, od 15 do 60 kW, za delovanje pa kotel porabi še za okrog 125 Wh električne energije. S takimi napravami postane ogrevanje s poleni varno, udobno in enostavno, pridobljena toplota pa ne uhaja skozi dimnik temveč zaradi visokega izkoristka ostane v zgradbi in tam kjer jo potrebujemo.

Več na: www.biomasa.si

Tel.: 030 383 805

E mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

erevija varčujem z energijo ogrevanje z lesom froeling biomasa varčevanje energije