Kot najstarejša finančna ustanova EU se je Evropska investicijska banka (EIB) zavezala, da bo v okviru proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov do leta 2010 povečala delež posojil in garancij s sedanjih 15 na 50 odstotkov. Pri tem bo v primerjavi z ostalimi viri za vetrno energijo namenjen zgolj majhen del.

V energetskem sektorju je tako EIB za izgradnjo in obratovanje prve črpalne hidroelektrarne v Sloveniji (ČHE Avče) namenila 130 milijonov evrov, od katerih je bilo v letu 2008 zagotovljenih že 74 milijonov evrov. Za posodobitev in povečanje energetske učinkovitosti pri proizvodnji elektrike iz lignita je banka Termoelektrarni Šoštanj v preteklih letih odobrila 350 milijonov evrov posojila. V projekt je vključeno oblikovanje, izgradnja in obratovanje novega termoenergetskega 600 megavatnega bloka na parno plinski proces. Nadomestil bo 410 megavatno enoto in bi naj z znatnim povišanjem proizvodnje električne energije trajno znižal specifično emisijo CO2 za 28 odstotkov.

Med najpomembnejša okoljska projekta, ki ju sofinancira EIB, sodi zapiranje rudnika urana Žirovski vrh, za kar je namenjenih 20 milijonov evrov, za posodobitev omrežja na področju varstva voda in ravnanja z odpadki pa 5 milijonov. V okviru varovanja okolja je EIB Ekoskladu za financiranje majhnih in srednjih investicij, povezanih z zmanjšanjem onesnaženjem vode in zraka, vključno z izpusti toplogrednih plinov, odobrila posojilo v vrednosti 30 milijonov evrov.

Največ denarja transportu

Od leta 1991 je EIB za posojila in garancije za srednja in majhna podjetja odobrila 445 milijonov evrov, ki so namenjeni za neposredno financiranje majhnih projektov, predvsem v industrijskem in storitvenem sektorju. Do tega denarja lahko podjetja pridejo preko domačih bank. Nova Ljubljanska Banka je tako lani najela 50 milijonov evrov. Eden izmed največjih projektov, ki ga EIB v Sloveniji financira, pa je zaključna stopnja »cestnega križa«. Do zdaj je banka v te namene zagotovila okoli 1,5 milijard evrov, 100 milijonov evrov pa je dodeljenih za posodobitev slovenske železnice.

EIB, ki ima sicer šest prioritetnih ciljev, je še posebej usposobljena za financiranje projektov s področja transporta, energetike in industrije. Ostala tri področja so socialna in ekonomska kohezija, inovacije in okoljevarstvo. Slovenija je pri EIB od leta 1991 do 2008 najela za 3 milijarde posojil, od tega je bil največji delež, 49 odstotkov, namenjen za transportno infrastrukturo, sledi energetski sektor s 17 odstotki. Za področje voda in varovanja okolja je Slovenija do zdaj namenila 2 odstotka.