Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) od meseca maja zahteva gradbena dovoljenja za postavitev sončnih fotonapetostnih elektrarn na strehah obstoječih objektov. V zadnjem obdobju izvajajo gradbeni inšpektorji na investitorje v sončne elektrarne velik pritisk z izdajanjem odločb o odstranitvi sončnih elektrarn.

Združenje slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) od vsega začetka gradnje sončnih elektrarn opozarja, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, dodatno potrditev pa je dobilo s pridobitvijo pravnega mnenja. Ker to kaže na nezakonito delovanje MOP, združenje predsednika vlade Boruta Pahorja poziva, da jim pomaga pri vzpostavitvi pravnih razmer.

Upravni odbor ZSFI, na čelu s predsednikom dr. Urošem Mercem, je na današnji novinarski konferenci predstavil dolgotrajno prizadevanje za ustrezno ureditev razmer na področju postavitve strešnih sočnih elektrarn. Ker so s strani MOP v manj kot letu in pol prejeli popolnoma nasprotujoča si mnenja glede potrebnosti gradbenih dovoljenj za strešne sončne elektrarne, so bili prisiljeni pridobiti pravno mnenje, ki so ga minule dni posredovali predsedniku vlade Pahorju ter ministroma za okolje in prostor dr. Roku Žarniću in za gospodarstvo mag. Darji Radić.

3. marca 2009 je MOP napisal mnenje, da je nameščanje fotovoltaičnih naprav na obstoječih objektih ali ob njih možno v okviru investicijskih vzdrževalnih del brez omejitve glede na površino ali moč naprave. V dopisu nadalje navajajo, da je gradbeno dovoljenje potrebno samo v primeru, če se posega v konstrukcijo obstoječega objekta, kar presodi  za to usposobljen strokovnjak. V mnenju, ki ga je MOP napisal 19. marca 2009, navajajo, da je to investitor oziroma projektant ter upravni organ, ki vodi konkreten postopek.  Veliko sončnih elektrarn je bilo zgrajenih na osnovi teh mnenj in v vseh primerih gre za zelo visoke investicijske vrednosti.

V zadnjih dneh je ZSFI prejelo pričevanja več načelnikov upravnih enot, ki so zagotovili, da imajo jasna navodila pristojnih služb MOP, da so za sončne fotonapetostne elektrarne potrebna gradbena dovoljenja.

Po vseh dopisih in pogovorih še zmeraj veljajo različna tolmačenja in prepričanja, za katera se ZSFI boji, da bodo zelo kmalu privedla do sodišč, saj so investicijski zneski v sončne elektrarne veliki in temu primerne tudi odškodnine.

ZSFI od vsega začetka gradnje sončnih elektrarn na strehah opozarja, da glede na trenutno zakonodajo ter podzakonske predpise za gradnjo sončnih elektrarn na strehi objekta ni potrebno pridobivati gradbenega dovoljenja niti na podlagi določb Zakona o graditvi objektov niti na podlagi določb Energetskega zakona.

Po prepričanju stoke in definiciji investicijskih vzdrževalnih del, nameščanje fotonapetostnih modulov na strehi nedvomno spada med investicijska vzdrževalna dela. O tem govori tudi 22. člen Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, kjer jasno piše, da je namestitev sončnih celic investicijsko vzdrževalno delo. Sončna elektrarna v noben primeru ni objekt, za gradnjo katere je potrebno pridobivati gradbeno dovoljenje, pač pa naprava. Če za investicijsko vzdrževalno delo velja postavitev dizelskega agregata na strehi objekta, ni nobenega razloga, da bi za sončno elektrarno moralo biti drugače.

Zahtevana gradbena dovoljenja zaradi trenutno veljavnih prostorskih aktov na večjem delu Slovenije v celoti onemogočijo postavitev sončnih elektrarn, tam, kjer bi glede na prostorske akte to še bilo mogoče, pa zavlečejo postopke naložb v sončne elektrarne za več mesecev ali let. Vendar to še ne bi bilo najhuje, če navedeno uradno stališče MOP‑a ne bi bilo protizakonito in protiustavno. Kot je razvidno iz pridobljenega pravnega mnenja, MOP preko gradbenih inšpektorjev nima nikakršnih pristojnosti, da bi oviral ali zaustavljal postavitev sončnih elektrarn na objektih streh velikosti manjših od 10 MW. Ker je sončna elektrarn naprava in ne objekt, postavitev le‑te spada med investicijska vzdrževalna dela, za katera pa se po veljavni slovenski zakonodaji ne potrebuje gradbenih dovoljenj.

Po 15. členu Energetskega zakona prostorski akti ne smejo prepovedati rabe nobenega obnovljivega vira energije. Absurd, ki pojasnjuje na jasno zaviranje, ali nepripravljenost sodelovanja MOP-a, pa je dejstvo, da je za izdajo gradbenega dovoljenja potrebna ustrezna skladnost s prostorskimi akti, ki morajo postavitev sončnih elektrarn izrecno dovoljevati. Ti pa v veliki večini sončnih elektrarn zaradi zastarelosti sploh ne navajajo. To pomeni, da bi bilo potrebno ustrezno korigirati tudi prostorske akte. To je iz časovnega vidika preprosto nesprejemljivo, kakor je nesprejemljiva tudi zahteva, da morajo vse sončne elektrarne, ki niso namenjene lastni rabi, pridobiti gradbeno dovoljenje. Tehnična razlika med lastno rabo in prodajo v omrežje je zgolj v tem, kje elektrarno priključimo, pred ali za električnim števcem.

Problematika je resna in potrebna celovite obravnave. Na panogo fotovoltaike je vezanih veliko delovnih mest, dodana vrednost, tehnološki razvoj, izvoz, močno je vpleten finančni in bančni sektor ter številni drugi družbeni segmenti sodobnega sveta. Pri protipravnem onemogočanju postavitev sončnih elektrarn se dela neizmerna škoda slovenskemu gospodarstvu, ki je preko več milijonov evrov vrednih naložb - po mnenju MOP-a v črne gradnje - zelo izpostavljeno in dodatno ogroža številna delovna mesta v tej visoko tehnološki panogi.

erevija varčujem z energijo zsfi bisol fotovoltaika sončna energijo varčevanje energijo energetika