Trud za družbeno odgovornost, ki poteka že nekaj let uradno mednarodno, se
da šteti za trud za poštenost vplivnih do vplivancev. Torej je podoben:
boju tlačanov za
upoštevanje, ki je imel oznako boj za staro pravdo (= pravico),uporu sužnjev v
starem veku in v ZDA,boju Martina
Luthra Kinga za njegove sanje o enakopravnosti črncev – Afro-američanov v
ZDA,sindikalnemu
boju za enakopravnost delavcev (spomenik le-temu sem videl nedavno v
Detroitu v velikem parku poleg trojnega nebotičnika z muzejem idr. GM),boju za omejitev
pojmovanja lastništva na lastništvo stvari, ne da zajema hkrati tudi
neomejeno oblast nad ljudmi, ki uporabljajo stvari kot mezdni delavci in
občani,itd.
Vedno gre v skupnem bistvu za trud odpraviti ali vsaj omiliti pristransko
zlorabo lastniškega in s tem oblastniškega vpliva, ki škoduje:
zaposlenim,
poslovnim in
drugim partnerjem in udeležencem procesov poslovanja in/ali drugega
(so)delovanja,posrednim
udeležencem takih procesov, označenim s pojmom širša družbena skupnost,pa tudi vsem
drugim ljudem, ki jim zloraba vpliva vplivnih kvari ali celo uničuje
naravno okolje kot pogoj za življenje.
Take zlorabe povzročajo odpore ljudi, ki se in ko se zavestno počutijo
izkoriščani, zlorabljeni in/ali oškodovani. KO odpori prerastejo v upore,
nastane tudi škoda zlorabnikov vpliva, proti katerim se zlorabljanci uprejo.
Upor zoper nepoštenost ima lahko obliko:
vidne ali
prikrite stavke,kupovanja pri
drugih,drugačnih oblik
preusmeritve povpraševanja in porabe, s tem pa tudi dobička,zmanjšanja
in/ali ukinitve poslovanja, sodelovanja, stikov, podpore,zanemarjanja
prevzetih nalog in dogovorov, pogodb ipd.,oskrbovanja z
napačnimi podatki kot podlagami za odločanje,itd.
V jeziku ekonomske teorije nepoštenost pomeni zlasti zlorabo:
teorije prostega
trga in nevidne roke,zakona ponudbe
in povpraševanja,zakona zunanjih
prihrankov,naravnega
okolja,ipd.
Take zlorabe morda dajejo zlorabnikom korist na kratek rok, a jo morajo
kasneje / na daljši rok (oni ali kasnejše generacije) odplačati z visokimi
obrestmi.
V filozofskem jeziku gre za neetično ravnanje, pri čemer pač velja za
etično, kar ne vsebuje zlorab.
V jeziku teorije sistemov je podlaga zlorabnega ravnanja enostranskost
namesto celovitosti.
V jeziku prava se vseh zlorab nikoli ni dalo preprečiti s pravnimi
predpisi. Najbrž prav zato govorijo mednarodni dokumenti o družbeni
odgovornosti, da pomeni, da vplivni (npr. podjetja) delajo v korist zaposlenih,
drugih interesnih deležnikov in narave preko meja, ki jih določa zakonodaja.
V jeziku ljudski rekov, torej prastare izkustvene modrosti, zlorabnik
vpliva z ritjo podira, kar z rokami ustvarja, ker levica ne ve, kaj dela
desnica, zato pa se obnaša kot slon v trgovini porcelana.
Tudi premalo celoviti in zato enostransko zavajajoči viri informacij v:
- poslovnih in
drugih knjigah in dokumentih,
- oglaševalskih
sporočilih,
- sporočilih o
znanstvenih in drugih raziskovalnih dosežkih, časopisnem in drugem javnem obveščanju
– političnem, strokovnem, novinarskem ipd. -,
- sodnih in
drugih pravnih stikih in odločitvah ter določilih,
- ipd. –
so zunanji znaki, da gre za prešibko družbeno odgovornost.
Ljudem in njihovim organizacijam, ki se v tako enostranskost spustijo, vsaj
na daljši rok grozijo nevarne, pogosto drage ali celo usodne posledice. Take
posledice se večinoma uresničijo, kadar vpliv, ki so jih vplivni šteli za manj
pomembne / nepomembne stranske učinke, privedejo do nepredvidenega, a
pomembnega škodljivega ali celo uničevalnega vpliva, kot so npr.:
posledice
zastrupljenih medsebojnih odnosov med ljudmi in/ali njihovimi
organizacijami od družin preko podjetij do držav itd.,neuporabna
zastrupljena voda, zrak, hrana in zato bolezni vse do epidemij in
pandemij,vojne vse do
svetovnih vojn,klimatske
spremembe,druga porušena
sorazmerja v naravi in družbi z uničevalnim vplivom,teroristični
odzivi ljudi z občutkom, da so izkoriščani, do ljudi, za katere imajo
občutek, da imajo in zlorabljajo svoje privilegije v škodo izkoriščanih,itd.
Skratka, ko nehata delovati:
zakon potrebne
in zadostne celovitosti inetika
soodvisnosti
v obliki družbene odgovornosti, se obetajo hude težave.
Četudi ima npr. darovanje denarja in svojega časa za nevladne in druge
družbene organizacije načelno namen, da bi ravnali družbeno odgovorno, pomeni
koristen, a samo droben in delen ukrep, ki lahko dokaj poenostavljeno izraža
družbeno odgovornost. Včasih utegne pomeniti celo prikrivanje resnice ali
samo-tolažbo ob enostranskem in zato vsaj potencialno škodljivem ostalem
delovanju istih ljudi in/ali njihovih organizacij. Prev bi bilo zajeti mnogo
več.
