Slovenija ima že več kot leto dni v rokah vse dokumente, da Italijo prijavi evropski komisiji, pa tega ni storila. Italija je to leto izkoristila, da konča vse postopke in dovoli gradnjo morskega (offshore) plinskega terminala in plinovoda Trst-Gradež-Vilež. Tako se je mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green (AAG) v soboto odzvala na nekaj dni staro pismo italijanske ministrice za okolje Stefanie Prestigiacomo. V njem je ministrica slovenskega kolega Roka Žarnića obvestila, da bo Italija dovolila gradnjo morskega plinskega terminala in plinovoda, saj je njihova komisija za presojo vplivov na okolje pozitivno ocenila oba projekta.

Terminala bi ogrozila človeška življenja

Minister Žarnić je že v petek dejal, da doslej Slovenija ni imela osnove za tožbo proti Italiji, ko pa bo ministrstvo od italijanske strani prejelo vso dokumentacijo, jo bodo skrbno preučili in nanjo odgovorili v okviru vseh pravnih možnosti.

Oba terminala, tako morski kot tisti v Žavljah (slednjega je italijanska vlada odobrila že leta 2009), bi povzročila veliko škodo okolju, predvsem morju, z njima pa ogrožamo tudi človeška življenja, je opozoril predsednik AAG Vojko Bernard. Predsednik tržaške članice AAG Greenaction Transnational Roberto Giurastante je pojasnil, da bi bilo za gradnjo morskega terminala treba izkopati na milijone kubičnih metrov morskega dna, to pa je zelo onesnaženo z velikimi količinami živega srebra in naftnih derivatov, ki bi se dvignili in tako močno onesnažili morje. Poleg tega je opozoril, da italijansko ministrstvo ni predvidelo, kam bi vse te izkopanine odložili.

Sploh pa ministrstvo ni podalo nobenega pojasnila, kako bodo uredili vprašanje varnosti obeh terminalov, je dejal italijanski okoljevarstvenik. Terminala bi bila drug od drugega oddaljena le približno 15 kilometrov in bi predstavljala veliko tveganje tako za plovbo kot prebivalstvo. Ob tem je tudi opozoril, da bi z gradnjo terminalov blizu slovenske meje prišlo do militarizacije slovenskih teritorialnih voda, saj bi morala za (protiteroristično) varnost terminalov in prevoza energenta poskrbeti Italija.

Minister za okolje in prostor Roko Žarnić pravi, da bo z italijansko kolegico Stefanio Prestigiacomo še naprej komuniciral na civiliziran način. S prijaznim pismom se ji bo zahvalil za obvestilo in ji sporočil, da bo šla Slovenija v tej zadevi svojo pot. (Foto: Matej Povše)

Na vsa ta vprašanja bi bilo treba po Giurastantejevem mnenju odgovoriti še pred izdajo dovoljenja. Hkrati bo dovoljenje za gradnjo morskega terminala in plinovoda izdano, čeprav se Slovenija z njima ne strinja. Italijanska ministrica je v pismu Žarniću sicer zapisala, da so pripombe Slovenije koristno prispevale k opravljenemu ocenjevanju, vendar je Giurastante opozoril, da dogovora med državama ni bilo, ampak je Italija Sloveniji kar predložila svojo odločitev. To se je zgodilo kljub temu, da je politični dogovor med državama o terminalih že ob italijanski odobritvi gradnje terminala v Žavljah zahtevala evropska komisija z okoljskim komisarjem Janezom Potočnikom na čelu.

AAG: Sporno tudi ravnanje komisarja Potočnika

Ob tem je komisija do dogovora med državama zamrznila postopek odločanja o pritožbi AAG, ki je evropski komisiji prijavila ponarejanje dokumentov v postopku izdaje dovoljenja za terminal v Žavljah. Osrednji investitor, španska družba Gas Natural, je namreč po navedbah AAG predložil podatke, ki sploh niso povezani z Jadranskim morjem. Takšna odločitev komisije je Italiji omogočila še večje kršitve evropskih norm, je poudaril Giurastante in dejal, da je takšno ravnanje evropske komisije in komisarja Potočnika "pod vsako kritiko".

Ko bo ministrica Prestigiacomo podpisala dovoljenje, bo padla zadnja ovira za gradnjo, pravi Giurastante. Vanjo mora sicer privoliti še dežela Furlanija - Julijska krajina, deželne vlade pa ponavadi nočejo oporekati odločitvam nacionalne vlade.

Dejal je, da bo morala Slovenija - če ne bo želela morskega terminala - v 60 dneh od objave dovoljenja za gradnjo v italijanskem uradnem listu vložiti prijavo na italijansko upravno sodišče. AAG pa bo komisijo pozval k odmrznitvi njihove pritožbe glede nepravilnosti v postopku podeljevanja dovoljenja za gradnjo terminala v Žavljah. Poleg tega bodo sestavili novo prijavo za morski terminal in pripadajoči plinovod. Bernard je v imenu AAG tudi pozval slovensko vlado, naj blokira Barcolano, mednarodno regato, ki jo financira Gas Natural. Če se vlada ne bo odzvala, se bo organizacija blokade lotila sama in bo pozvala ljudi, naj se ji pridružijo. Za pomoč nameravajo prositi tudi sorodne okoljske organizacije iz tujine, V AAG pa upajo, da se jim bo s svojo ladjo pridružil tudi Greenpeace.

Vir: www.dnevnik.si