Evropski poslanci so v torek s 406 glasovi za, 168 proti in 87 vzdržanimi glasovi podprli poročilo s številnimi priporočili za vzpostavitev prihodnje evropske energetske politike. Zavzema se za uvedbo obveznih akcijskih načrtov, boljšo povezanost prenosnih omrežij med članicami in vsaj 80-odstotno znižanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2050.

Dokument, ki ga je pripravila poslanka Anne LAPERROUZE (ALDE, FR), analizira drugi strateški pregled energetske politike, ki bo sicer ena od osrednjih tem spomladanskega Evropskega sveta v drugi polovici marca. EU bi morala še naprej čim hitreje in v kar največji meri povečevati razpršenost in zanesljivost energetskih virov, zato Parlament poziva Komisijo in češko predsedstvo, naj marca Evropskemu svetu predstavita nov ambiciozen in daljnosežen načrt.
 
Akcijski načrti za plinske krize
Poslanci pozdravljajo namen Komisije, da ob nedavni krizi zaradi dobave plina med Ukrajino in Rusijo izboljša okvir direktive o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti preskrbe z zemeljskim plinom, ter jo pozivajo, naj še pred koncem letošnjega leta pripravi predlog sprememb zakonodaje.
 
Spremembe bi morale vključevati:
- učinkovite nacionalne in evropske akcijske načrte;
- zamisel o dodelitvi zalog in zmogljivosti infrastrukture prizadetim državam;
- usklajeno razdeljevanje ter pričetek postopkov za izjemne razmere v neprizadetih ali manj prizadetih državah, da bi se na prizadetih trgih povečala količina plina.
 
V zvezi s tem bi bilo treba tudi razviti zmogljivosti za skladiščenje plina z možnostjo njegove hitre razpoložljivosti in vzpostaviti enotno evropsko plinsko omrežje.
Parlament še poudarja nujnost vzpostavitve medmrežnih povezav plinskih in elektroenergetskih omrežij prek srednje in jugovzhodne Evrope v smeri sever-jug ter na drugi strani integracijo omrežja na območju Baltskega v zahodnoevropsko omrežje.
 
Tristranski dogovor med EU, Rusijo in Ukrajino o dobavah plina
Evropska unija danes uvozi polovico vse energije, ki jo porabi, ta delež pa bo do leta 2030 lahko dosegel 70 odstotkov. Kljub zelo visoko zastavljenim načrtom glede energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo bo zato pri preskrbi s fosilnimi gorivi srednjeročno še vedno odvisna od tretjih držav.
 
Parlament zato poziva k oblikovanju tristranskega sporazuma med EU, Rusijo in Ukrajino glede tranzita plina iz Rusije v EU, ki bi zagotovil preskrbo v prihodnjih letih. Komisija bi morala po mnenju poslancev v trgovinske, pridružitvene ter partnerske sporazume z državami proizvajalkami in tranzitnimi državami energentov vključiti klavzule o energetski varnosti. Z njimi bi se določila kodeks ravnanja in prepoved motenja dobave zaradi trgovinskih sporov, jasno pa bi bili tudi opisani ukrepi v primeru enostranskega motenja dobave.
 
Več plinovodov in plinskih terminalov
Poslanci podpirajo projekte za raznolikost virov preskrbe in dobavnih poti, zlasti razvoj južnega plinskega koridorja, ki bo vključeval projekte Nabucco,  plinsko povezavo Turčija–Grčija–Italija in South Stream.
 
Zmogljivost utekočinjenega zemeljskega plina, ki obsega objekte za utekočinjanje v državah proizvajalkah ter terminale za utekočinjeni zemeljski plin in ponovno uplinjanje na ladji v EU, bi morala biti na voljo vsem državam članicam. Nove terminale za utekočinjeni zemeljski plin bi bilo tudi treba šteti za projekte v evropskem interesu zaradi ključnega prispevanja k raznolikosti dobavnih poti.
 
Podpora zastavljenim ciljem
Parlament podpira trojni cilj, ki si ga je Unija zadala za leto 2020: to je 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vsaj 20-odstotno zmanjšanje porabe energije in 20-odstotni delež obnovljivih virov energije v rabi energije. Parlamentarci obenem na Unijo in države članice naslavljajo poziv, naj postanejo energetsko najbolj učinkovita gospodarstva in tako dejavno prispevajo k uresničevanju podnebnega cilja, ki predvideva zmanjšanje temperature za 2°C.
 
Med predlogi, ki jih poslanci ponujajo v svojem poročilu, so opremljanje kmetijskih objektov s sončnimi celicami, postavitev vetrnih elektrarn v Severnem morju in vzpostavitev sistema sončnih elektrarn v Sredozemlju.
 
Do leta 2050 bi bilo treba emisije toplogrednih plinov zmanjšati za vsaj 80 odstotkov, EU in države pa naj bi si tudi zastavile cilj 35-odstotnega izboljšanja energetske učinkovitosti in 60-odstotnega deleža obnovljive energije. Ob tem še poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma sprejmejo pravno zavezujoč cilj za vsaj 20-odstotno energijsko učinkovitost vsaj do leta 2020.
 
Jedrska energija z najvišjo možno stopnjo varnosti
Poslanci se strinjajo z analizo, da je treba v mešanici različnih energetskih virov obdržati prispevek jedrske energije, zato pozivajo Komisijo, naj razvije oprijemljiv časovni načrt za jedrske naložbe, ker je ta energija pomemben člen v zmanjšanju zunanje energetske odvisnosti. Hkrati so zavrnili predlog dopolnila, s katerim bi pozvali države članice, ki so še vedno odvisne od jedrske energije, naj oblikujejo in izvajajo načrt njene postopne opustitve.
 
Jedrska energija trenutno pokriva približno tretjino potreb po električni energiji v EU, v štirih državah članicah pa se gradi šest novih jedrskih blokov.
Parlament meni, da je treba državljanom zagotoviti varno in pregledno uporabo jedrske energije v EU, ki je na kar najvišji varnostni ravni, zlasti kar zadeva ravnanje z jedrskimi odpadki. Komisija bi morala pripraviti novo direktivo o varnosti jedrskih objektov, z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) pa bi bilo treba razviti modele in postopke, s katerimi bi preprečili, da bi miroljubna uporaba jedrske energije povzročila nadaljnje širjenje jedrskega orožja.
 
Slovenska poslanka v razpravi
V ponedeljkovi razpravi o strateškem pregledu energetske politike je v imenu svoje politične skupine Evropske ljudske stranke - Evropskih demokratov nastopila Romana JORDAN CIZELJ (EPP-ED, SI), ki je uvodoma poudarila, da je energija resda osnovna dobrina, vendar pa ljudje že dolgo nismo zadovoljni le z zagotavljanjem osnovnih življenjskih pogojev, ampak stremimo k družbenemu razvoju in tudi zato se je področje energetike razvijalo tako, kot je to zahteval gospodarski razvoj:
 
"Šele pred nedavnim pa smo na blaginjo posameznika začeli gledati bolj celovito in je ne ocenjujemo le z njegovo kupno močjo. Tako tudi na področju energetike zahtevamo ravnovesje med varno in zanesljivo dobavo, zaščito okolja in ukrepanje na področju podnebnih sprememb ter konkurenčnostjo. V naši politični skupini zagovarjamo vse tri cilje kot osnovo skupni evropski energetski politiki in v tem pogledu pozitivno ocenjujemo Laperrouzino poročilo. Podnebne spremembe in že kar redni problemi v januarju pri prenosu ruskega plina v Evropo utrjujejo pomen raznolikosti v skupni energetski politiki. V Uniji moramo kar najhitreje uresničiti projekte, s katerimi bomo okrepili energetsko infrastrukturo, ki bo omogočala uvoz energentov po različnih poteh. Pri tem si moramo zagotoviti različne tranzitne države kot tudi različne države izvoznice energentov. Izvedba projekta Nabucco je v tem pogledu izjemnega pomena. Poleg tega moramo obogatiti našo energetsko mešanico. V njej mora biti bistveno višji delež energentov, ki ne povzročajo izpustov toplogrednih plinov, tako obnovljivih virov energije kot tudi jedrske energije. Tudi premogu se ne moremo odreči, a moramo zagotoviti uporabo najboljših možnih tehnologij, ki omogočajo zajemanje in shranjevanje vodika.
 
Naj poudarim, da je učinkovita raba energije naša prednostna naloga. Številne študije pa kažejo, da moramo naše finančne, intelektualne in ustvarjalne zmogljivosti usmeriti tudi v proizvodne in prenosne zmogljivosti. Kljub vsem omenjenim ukrepom uvozne odvisnosti še kar nekaj časa ne bomo zmanjšali na nič. Da bomo čim bolj zmanjšali probleme pri uvozu energentov, moramo oblikovati učinkovito zunanjo energetsko politiko. Zato si želim, da bi bila lizbonska pogodba sprejeta in ne bi bilo več institucionalnih ovir pri oblikovanju zunanjih politik. V tem primeru kažemo na Irsko in pričakujemo rešitev problema s strani Ircev in Irk. Naša pričakovanja o skupni zunanji energetski politiki pa bodo bolj stvarna tudi, če bomo naredili konkretne korake na področjih, ki smo jih že definirali kot del skupne energetske politike. Menim, da bi morali še v tem mandatu sprejeti tretji liberalizacijski paket za plin in elektriko z enotnimi pravili trga v vsej Uniji.
 
Naj na koncu predstavim še stališče do vloženih amandmajev. Menim, da je poročilo Laperrouze tako dobro, da ne zahteva bistvenih popravkov. Dolgoročni cilji, ki jih uresničujemo s paketom 20-20-20 in sta jih potrdila tako Evropski svet kot Evropski parlament, naj ostanejo nespremenjeni. Naša politična skupina ne bo potrdila amandmajev, ki zmanjšujejo diverzifikacijo energetskih virov. Potrdili pa bomo amandmaje, ki povečujejo dobavne poti in izboljšujejo energetsko varnost v Uniji."
 
Poročilo: Anne Laperrouze (A6-0013/2009) - 2. strateški pregled energetske politike
Poročilo na lastno pobudo
Razprava: ponedeljek, 2. februar 2009 
Glasovanje: torek, 3. februar 2009