»Slab primer zelenega krožnega gospodarstva so plastične protihrupne ograje, za katere je Dars odštel 40 milijonov evrov, medtem pa slovensko podjetje Imont dela lesene ograje za avstrijsko gospodarstvo,« je bil na današnjem posvetu za zeleno gospodarstvo kritičen župan občine Slovenj Gradec Andrej Čas. Poudaril je, da se lokalne skupnosti na pot zelenega oziroma krožnega gospodarstva sicer podajajo vsaka drugače: »Lokalne skupnosti se soočamo z različnimi izzivi, z omejenimi proračuni. Da bi rešili različne izzive, moramo biti občine učinkovite, doseči z manj več, biti moramo pametne.«
Da bo prehod v zeleno gospodarstvo uspešen, bo, kot še ocenjuje Andrej Čas, ključno sodelovanje med različnimi deležniki. Vloga Skupnosti občin Slovenije bo tako na primer povezati deležnike na lokalnem in državnem nivoju. Prehod v zeleno gospodarstvo je proces, v katerem lahko vsak, ki želi, najde svojo priložnost, v korist vseh. »Zeleno gospodarstvo je dolgoročna usmeritev Slovenije in predstavlja priložnost za odpiranje novih delovnih mest, za učinkovitejše upravljanje z naravnimi in človeškimi viri. Želimo vzpostaviti dvosmerno gospodarstvo,« je poudaril državni sekretar v kabinetu predsednika vlade RS Tadej Slapnik. Glavni cilji prehoda v zeleno gospodarstvo so proizvodnja izdelkov in storitev z večjo dodano vrednostjo, upoštevanje racionalne rabe energije, kreiranje novih delovnih mest in drugi.
 |
Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti pa pojasnjuje: »Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo igra pri tem pomembno vlogo. Skupaj bomo poiskali najboljše rešitve, kako čim prej v to novo gospodarsko ero. Vsi verjamemo, da je krožno zeleno gospodarstvo le ena od možnosti. Čaka nas odgovorno delo, da prepričamo še tiste, ki še ne razmišljajo o tem. Pomembno je, da strnemo vrste in kličemo v en glas.«
Predsednik OZS Branko Meh je poudaril, da želijo obrtniki in podjetniki živeti v zdravem okolju, zato je toliko bolj pomembno, da posebno pozornost na prehodu v zeleno gospodarstvo namenjamo naprednim tehnologijam: »Želim, da se dogovorimo, kako in kaj bomo sodelovali s politiko in gospodarstvom. Moramo zaposlovati, zato moramo zagotoviti normalne pogoje poslovanja. Želimo novo tehnološko opremo in novo znanje. Mislim, da moramo tista znanja, ki so v Avstriji, Nemčiji in tudi na Hrvaškem, in ki so dobra, prenesti v slovensko gospodarstvo. Pa vendar se sprašujem, kaj bo, ko bo stroj nadomestil petdeset, sto ljudi in kaj bomo počeli, ko bomo imeli veliko število nezaposlenih. Naloga vlade je, da razmišlja tudi v to smer.«
Cilji kmetijstva in gozdarstva v zelenem gospodarstvu pa bo zagotavljanje samooskrbe s hrano, ustvarjanje delovnih mest in varovanje naravnih virov je pojasnila državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša: »Z več kot 30 odstotki kmetijskih zemljišč smo odgovorni za ravnanje več kot 20 odstotkov slovenske površine. Kmetijstva in gozdarstva ne razumemo zgolj kot ekonomske dejavnosti, ampak razvijamo sonaravno gospodarjenje. Vplivamo na stanje okolja in pitnih voda, na kakovost življenja, s tem, ko oblikujemo okolje, vplivamo še na druge dejavnosti, tudi turizem.«
Ne moremo delati nečesa, kar ne vodi v smer zelenega, vse strategije morajo biti usklajene, je odločena voditeljica vključujoče platforma Circual Change mag. Ladeja Godina Košir: »Prehod v zeleno gospodarstvo ni stvar presoje, ampak nuje. Ves čas govorimo o omejenosti virov, zato se moramo začeti bolj racionalno obnašati. Optimizacija in racionalizacija sta nujni. Imamo močno kulturno dediščino in obrt. Kot država smo izbrali geslo, da smo zeleni. Pokažimo to navzven in to na vseh področjih, na ravni lokalnih skupnosti, bivanjskih okolij in drugod.« Tu se kaže velika priložnost za kreativne industrije, tudi lesna, je dejala. Ob tem se poraja vprašanje, kako naj postanemo bolj konkurenčni, kaj bomo delali, kaj bomo proizvajali in kako uporabiti čim manj virov?
»Po zgledu držav, ki jim to gre dobro od rok. Na primer Nizozemska, ki se je opredelila kot država, ki že živi krožno gospodarstvo. Če smo na tej poti, smo siti ves čas,« je dodala in pozdravila pobudo delovne skupine za prehod v krožno gospodarstvo: »Znotraj te skupine bomo prepoznali, kaj že imamo in kaj še lahko nadgradimo v določenih projektih.«
Cilj prehoda v zeleno gospodarstvo so dvig konkurenčnosti gospodarstva, izdelki in storitve z dodano vrednostjo, povečanje samooskrbe z energijo, učinkovito upravljanje z naravnimi viri, skrb za kakovostno bivalno in delovno okolje, razvoj in trženje lokalnega znanja in nova zelena delovna mesta. Kako najbolje izkoristiti priložnosti, ki jih prinaša ozelenitev gospodarstva, ter kakšni so izzivi in pogoji za »bolj zeleno« ravnanje podjetij in obnašanje potrošnikov, bodo stalna vprašanja pri oblikovanju in povezovanju nadaljnjih ukrepov.
Vir
