Švicarski inštitut je pred kratkim zaključil naročeno raziskavo v kateri so izvedli primerjavo med različnimi bio in fosilnimi gorivi. Pri tem so ocenjevali celoten vpliv na okolje in ugotavljali stopnjo ekološke primernosti.
Na splošno so biogoriva okolju bolj prijazna, saj med zgorevanjem oddajajo za tretjino manj škodljivih snovi kakor bencin ali dizel. Vendar samo na prvi pogled, saj bodo rezultati raziskave morali zamajati marsikateri državni načrt.

Upoštevati vse  
Med pridelavo in predelavo potrebnih surovin, na primer koruze ali soje, prihaja do obremenitev okolja, ki splošno sliko primernosti močno poslabšajo. Kar pomeni, da se s stališča okoljske primernosti med različnimi bio gorivi pojavljajo velike razlike. Nova spoznanja bodo morala takoj upoštevati tudi različna ministrstva, ki pripravljajo predpise in izplačila subvencij različnim pridelovalcem, ki se odločajo za pridelavo poljščin za bigorivo. Hkrati so raziskovalci tudi dokazali, da nobena od evropskih držav na svojem ozemlju ne more niti približno pridelati dovolj surovin za izdelavo goriva za pokritje svojih potreb.

Obremenitve med pridelavo
Energetska učinkovitost bio goriva in s tem doseženo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov še zdaleč ne moreta biti edini merili za določanje ekološke primernosti.    Upoštevati je potrebno celoten krog pridelave, pri čemer se izbira primernih virov močno zmanjša, vendar ne tako, da bi se morali odpovedati izdelavi alternativnih goriv, bioetanola, biometanola, biodizla in biometana, s katerimi lahko količino toplogrednih plinov zmanjšamo za 30 odstotkov. Med pridelavo različnih poljščin prihaja do hudih obremenitev okolja, od pregnojenja, do zakislitve zemlje in zmanjšanja biološke raznolikosti. Poleg tega potrebujemo še površine za pridelavo hrane, vseh travnikov pa tudi ne gre spremeniti v polja, saj bomo izgubili običajno naravno okolje.

Če se odločimo za pridelavo na tujem, so učinki enako neugodni. Posledice pridelave v tropskih predelih so požiganje gozdov, onesnaženje zraka z velikimi količinami CO2, aerosoli, dioksini ter uničenje številnih živalskih in rastlinskih vrst. Pridelava v zmernih klimatskih pasovih pa ni možna brez intenzivnega gnojenja in globoke mehanske obdelave tal, za kar spet potrebujemo energijo.

Oljna repica odpade
Do podobnih zaključkov so prišli tudi v novejšem poročilu Združenih Narodov, ki opozarja, da morajo državniki pred političnimi odločitvami nujno upoštevati analize strokovnjakov, ko se bodo odločali o podpori različnim tehnologijam. Po najnovejših dognanjih za izdelavo biogoriv ekološko niso primerni rž, oljna repica, koruza, soja, palmovo olje in sladkorni trs. Kar pomeni, da na primer Kubanci s svojimi avtomobili na alkohol v skupni ekološki bilanci naredijo več škode kot koristi!

V raziskavi so se omejili na štiri goriva in njihovo ekološko bilanco primerjali z bencinom in dizlom. Bioplin pridobivamo z vrenjem rastlinskih, človeških ali živalskih odpadkov, bioetanol nastaja med fermentacijo sladkornega trsa, koruze, sladkorne pese, krompirja, trave ali lesa, biodizel pa pridobivamo iz rastlinskih ali živalskih maščob in odpadnih jedilnih olj z dodatkom metanola. 

Najslabša rž, najboljši odpadki
Najvišjo obremenitev okolja je povzročila proizvodnja evropskega etanola iz rži, ki se je najslabše odrezala od vseh drugih biogoriv. Nič boljši niso podatki za brazilsko sojo, ameriško koruzo ali švicarsko oljno repico.

Dobre rezultate in uvrstitev v bio področje pa lahko dosežemo samo z izdelavo goriv iz gnojevke, lesa, starega jedilnega olja, trave in drugih bioloških odpadkov. Pri tem je najbolj  učinkovita izraba gnojevke, sledi staro jedilno olje in les, saj je pri njih vložek energije za pridelavo zelo majhen. Pomemben vir so tudi odpadna gospodinjska olja, z razvojem novih postopkov za pridelavo pa bodo izkoristki še boljši. Odličen vir je tudi blato iz čistilnih naprav, trava, sirotka, vse vrste gnojevke, biološki odpadki in les. V Celju gradijo kotlovnico v kateri bodo pridobivali energijo s kurjenjem osušenega blata iz centralne čistilne naprave za odpadne vode. Za to odločitev je projektantom potrebno dati vse priznanje, saj so se že pred leti med načrtovanjem odločili za postopek, ki danes spada med okolju najbolj prijazne.

Certificiranje in nadzor
Pomemben korak v izdelavi posameznih biogoriv je tudi certificiranje, s čimer dosežemo uvedbo postopkov, ki so najskladnejši z zahtevami za varovanje okolja in sodobnimi tehnologijami predelave. Kljub temu, da so domači viri posamezne države omejeni, bodo biogoriva v prihodnje igrala pomembno vlogo v energetski preskrbi Evropejcev. Politiki in energetski strategi pa naj vedo, da je oljna repica namenjena izdelavi olja za solate in ne biodizla. Če pa bo kdo od vodilnih kljub temu trdil, da sta  oljna repica ali koruza prava izbira, bo to pomenilo, da odločitev spada na področje politike, ki z resničnim varovanjem okolja nima prav nobene zveze.