Akumulatorje med delom napolnimo na parkirišču firme

Detajli električnega in prehitrega avtomobila Tesla Motors

Visoka energetska učinkovitost

Električna vozila za premikanje porabijo manj energije kot drugi avtomobili. Vozilo z motorjem na notranje zgorevanje ima 25% izkoristek, električni avto pa 85%. Če motornemu vozilu prištejemo izgube v rafinerijah, električnemu pa izgube v elektrarnah, številke ostanejo v enakem razmerju. Slednje ostanejo enake tudi če primerjamo avto na plin z električnim. Če plin namesto v motorju spremenimo v elektriko v termoelektrarni, lahko z električnim avtom nato prevozimo dvojno dolžino poti, kot če bi plin zgorel v motorju običajnega vozila. Če bi 20% avtomobilov na avstrijskih cestah zamenjali z električnimi, kar bi bilo približno milijon vozil, bi s tem letno prihranili 8,4 Teravatnih ur energije, kar je ogromna cifra.   

Zmanjševanje količin CO2

Poleg mnogo višjega izkoristka in majhne povprečne porabe energije, je tudi ogljikodioksidni odtis električnega vozila mnogo manjši kot običajnega. Če primerjamo skupne specifične emisije običajnih avtomobilov z enakovrednimi  emisijami električnih vozil, ugotovimo, da električni avtomobili oddajo samo 30% emisij običajnih vozil. Povprečni električni avto odda na kilometer 40g CO2, vozilo z motorjem pa povprečno 167g CO2/ km. Majhni avtomobili z motorjem na notranje zgorevanje oddajo povprečno 120g CO2/ km, razlika torej obstaja, vendar ne tako velika kot bi pričakovali, saj majhni avtomobili niso toliko manjši porabniki goriva, kot bi to lahko sklepali po razliki v velikosti in teži. Seveda električni avto med vožnjo ne oddaja ogljikovega dioksida, slednji nastane med proizvodnjo elektrike v različnih elektrarnah. Če bi elektrodistributerji v električno mešanico dodajali več toka iz ekoloških virov, bi bil električni avto v še večji prednosti, splošna klimatska bilanca pa mnogo ugodnejša kot je sedaj.

Dodatna dnevna poraba elektrike za polnjenje električnih avtomobilov je zelo nizka

Stroškovna učinkovitost

Električni avtomobili so enostavnejši, zato so stroški vzdrževanja in vožnje manjši. V primerjavi z običajnim motorjem, elektromotor skoraj nima gibljivih delov, kar drastično zmanjša stroške vzdrževanja. Če letno prevozimo 15.000 kilometrov in upoštevamo ceno gospodinjske elektrike, bodo letni stroški za gorivo znašali 385 €. Za primerljiv majhen avto, ki porabi 6,5 litrov na 100 km, s ceno goriva 1€ za liter, bo uporabnik, za enako razdaljo, za gorivo plačal 975 € letno. Letni prihranek znaša okrog 600 €, zaradi nizkih stroškov vzdrževanja električnega avta pa bo razlika v stroških še višja. Več prevoženih kilometrov in čim daljša življenjska doba vozila pa tehtnico še bolj prevesijo v korist elektrike. Poleg tega elektromotorji delujejo skoraj neslišno, kar je odlična napoved za mesta, ki so že dolgo preobremenjena s hrupom.

Rezerve in razmerja

Strategi predvidevajo povečanje cen fosilnih goriv, pa ne zaradi pomanjkanja, temveč zaradi višje cene pridelave. V resnici se nikomur niti ne sanja, koliko naftnih rezerv je še na planetu, saj resnično velikost podzemnega naftnega polja spoznamo šele potem, ko smo ga izpraznili. Priročnih krajev in naftnih polj, ki so tik pod površjem je vse manj, zato je potrebno vrtati na morju in v večje globine, kar stroške povečuje. Poleg tega je nafta gorivo, ki zateguje okoljsko zanko na vratu človeštva

Predvidevajo, da cena elektrike ne bo spremljala cen nafte in da bo današnje razmerje 3:1 v korist elektrike tudi v bodoče ostalo enako ali celo ugodnejše. Tudi narodnogospodarsko so E- vozila zelo zanimiva, saj z uvajanjem zmanjšamo uvoz nafte, denar pa uporabimo za investicije v okolju prijazne tehnologije.

Elektrorazvojne neumnosti

V britanski študiji so ugotavljali povprečno hitrost vozil v več evropskih mestih. V Londonu znaša 19, Berlinu 24, Varšavi 26, Manchestru 28, Rimu 30, Amsterdamu 34, Bruslju pa 56 kilometrov na uro. To pomeni, da v mestnem prometu ne potrebujemo hitrih avtomobilov. Povprečna hitrost na naših avtocestah znaša 60 km/h, kar je samo malo več kot treniran biciklist, ki na ravni cesti lahko vzdržuje hitrost 48 km/h. Hitrost gibanja vozil v prometu je torej dosti nižja kot večinoma mislimo.

Električna zverina Aero pospeši na 100 kmh v dveh in pol sekundah

Električni Hummer težak skoraj štiri tone z dosegom 60 km

Razdelitev dnevnih voženj povprečnega osebnega vozila

Čeprav razvoj hitrih E-vozil prispeva znanje za razvoj tistih za običajne dnevne potrebe, v želji za dosežki nekateri pretiravajo, zlasti če je namen izdelave serijska proizvodnja. Vprašamo se lahko, čemu je namenjen električni Hummer, z dosegom 60 km in težo 3600 kg, in ali za vsakdanjo pot v službo potrebujemo E- dirkalnik Aero proizvajalca Shelby Supercars, ki 100 km/h doseže v 2,5 sekundah in ima doseg 240 km. V resnici potrebujemo lahek, majhen, okreten, enostaven in ne prehiter mestni avto majhnega dosega, katerega izdelave pa se proizvajalci običajnih avtomobilov branijo kot hudič križa.

Zanimive napovedi

V raziskavi firme Price- Waterhouse- Coopers, ki ima oznako “Strictly private and Confidential” so strokovnjaki ocenili koristi in posledice milijona E -vozil na avstrijskih cestah. Poraba elektrike bi zrasla samo za 3%, dodatne elektrarne niso potrebne, obstoječe elektroomrežje pa zadostuje. V izračunih so upoštevali osebna vozila z dosegom 200 km, polnilno kapaciteto 30 kWh ter lahka tovorna vozila z dosegom 250 km in kapaciteto 50 kWh. S primerjavo krivulj dosedanje porabe elektrike in predvidenimi časi polnjenja akumulatorjev se je izkazalo, da bodo vozila polnili ravno v času najnižje dnevne porabe in da druge investicije niso potrebne, razen postavitve 16.000 polnilnih postaj po vsej državi. Kljub stroškom bi državna blagajna pridobila neverjetnih 1,3 milijarde € plusa,  med drugim tudi zaradi zmanjšanja uvoza nafte.

Najzanimivejši in nov pojav pa je električni potencial, ki ga lahko pridobimo s pomočjo inteligentnih Smart Meter polnilnih postaj. Iz mirujočih vozil, priključenih za polnjenje, lahko v času največje porabe elektriko začasno pošljemo iz akumulatorjev nazaj v mrežo. S tem pokrijemo trenutno povečane potrebe, zaradi česar ni potrebno graditi novih termoelektrarn. Dejstvo, ki termoelektrarniškemu lobiju ne bo všeč.

Tih in razvojno odločilen

E -vozila še ne morejo nadomestiti težkih tovornjakov ali limuzin za dolga potovanja, lahko pa že danes prevzamejo večino prevozov v mestnem in primestnem prometu.  Pospešen razvoj alternativnih pogonov za osebne avtomobile je neizbežen. Pri tem spadajo E -vozila v skupino naprav bodočnosti z najvišjim trajnostnim učinkom. V to skupino pa zagotovo ne spadajo hibridni avtomobili, ker so pretežki, prekomplicirani in predragi. Premik so dolžni z napadalnim reklamiranjem povzročiti tudi proizvajalci E -avtomobilov, da bo vožnja z njimi postala modna in zaželena in ne povod za norčevanje s strani »frajerjev« v velikih mestno- terenskih zverinah. Vsaka država, ki bo čim prej postavila mrežo polnilnih postaj in omogočila hitro uvedbo E –avtomobilov, ter uporabo pospeševala tudi z modro davčno politiko, bo imela izjemne prednosti v primerjavi s tistimi, ki bodo to veliko možnost spregledali.