Slika 1

Začelo se je z odplakami iz prašičje farme nekje na Madžarskem. Stekale so se v bližnje jezero, pri čemer so opazili, da je voda na sredini jezera popolnoma čista in skoraj pitna. Ugotovili so, da je odplake tako dobro prečistil široki rob trsja ob jezeru. Ko se je vest razširila, so pametne glave začele s poizkusi.

Razvili so čistilni sistem, ki ga lahko uporabimo kjerkoli, ki je veliko cenejši od današnjih čistilnih naprav, čistilna sposobnost pa je na meji verjetnega.

Zbirka odplak
Odplake iz naših bivališč so sestavljene iz odtokov umivalnikov in kadi, ki spadajo v skupino tako imenovane sive vode ter odtokov iz straniščnih školjk. Ko zapremo pipo ali izplaknemo stranišče se odplake pretočijo v mestno kanalizacijo, od tam pa preko strojnih čistilnih naprav v potoke in reke. So stalna skrb, problem in vedno višji strošek. Na odplake pa lahko pogledamo tudi s stališča kmetovalca, za katerega so neizrabljen vir hranilnih snovi, s katerimi lahko pognoji polja in sklene naravni krog kroženja snovi. Okolju prijazna rešitev je biočistilna jama, s katero lahko odplake brez truda in dodatne energije sami očistimo, preden jih izpustimo v okolje.

Število se povečuje
Ta način čiščenja je vedno bolj znan, zanj se odločajo zlasti ljudje, ki imajo za to prostor in tisto posebno odgovornost do okolja. Dobro pripravljen biološki čistilec tako dobro opravlja svojo funkcijo, da na iztočni strani dobimo vodo, ki je skoraj pitna. Okoli jame ni nobenega smradu, in če ne vemo kje točno se nahaja, je niti ne opazimo. Avstralci so rabo takšnih čistilnih jam rešili in predpisali z zakonom.

Čistilnih procesov, ki se dogajajo v jami danes še ne razumemo povsem, zato skrivnost “biološke črne skrinje” še ni popolnoma razkrita. Med poskusi so populili tudi vse rastline ki so jih vsadili v jamo, in je brez njih naprej odlično delovala. Ugotovili so tudi, da se čistilna sposobnost po enem letu občutno izboljša, vendar tudi tega fenomena še ne znamo pojasniti.

Nekaj omejitev

Slika 2

Izdelava jame
Za čiščenje odplak štiričlanske družine je potrebno izkopati 1,5m globoko in široko, ter 7,5 m dolgo jamo, s čimer zasedemo okrog 11 kvadratnih metrov parcele. ^e je število oseb višje, dodamo za vsako do 3 kvadratne metre površine. ^e stene jame niso ilovnate jih prekrijemo s folijo. Nato pod odtok po katerem pritekajo odplake nasujemo kamenje, veliko kot pest, in ga prekrijemo z vrečami iz jute. Sledi plast peska debela 20 centimetrov, nato enaka plast zemlje, na katero spet položimo juto. Ponavljamo do konca, kjer vstop v iztočno cev spet zasujemo s peskom. Iztok postavimo malo nižje kot dotok. Na pasove zemlje zasadimo še rastline, ki uspevajo na močvirnatih tleh, vendar ni pomembno katere. Rastlin ki rasejo na jami ne bomo jedli, to pa je tudi edina omejitev. Obvodne rastline, ločje in vrbe imajo sposobnost, da nevarne snovi iz odplak potegnejo v liste, kjer se pod vplivom sončnih žarkov razkrojijo.

Sodobne velike naprave
Tudi pri nas imamo svetovalce in podjetja, ki ponujajo ekosistemske rešitve, pri čemer oponašajo čistilne principe, kot jih najdemo v naravi. Velike naravne čistilne naprave delujejo samodejno, brez strojne in elektro opreme, zato je njihovo delovanje v primerjavi z obstoječimi čistilnimi sistemi skoraj zastonj. Veliki čistilni sistemi so sestavljeni iz več zaporednih bazenov, vkopanih v zemljo, izoliranih s folijo in napolnjenimi z naravnimi materiali. Voda se samodejno pretaka pod površino, zato ni smradu in nezaželenih insektov. V čistilnem procesu sodelujejo mikroorganizmi in rastline, ki so posajene v teh bazenih. Pri tem se voda očisti do stopnje, da jo lahko vrnemo v okolje. Takšni rastlinski čistilni sistemi so sposobni očistiti odplake mest, industrije in odcedne vode iz komunalnih deponij. •