Čedalje bolj je jasno, da bo Slovenija s težavo izpolnila zahtevo EU o 25-odstotnem deležu energije iz obnovljivih virov do leta 2020; kazen približno 48 milijonov evrov

Slovenski energetski strokovnjaki so zaskrbljeni, kako bo Slovenija izpolnjevala strožje podnebne in energetske zahteve, ki jih bodo te dni predvidoma sprejeli v Københavnu, saj ne more izpolniti niti zdajšnjih milejših zavez in povečati deleža energije iz obnovljivih virov. Slovenija bo cilj, do leta 2020 pridobiti 25 odstotkov porabljene elektrike iz obnovljivih virov, le s težavo dosegla.

Delež obnovljivih virov v končni rabi energije v Sloveniji je zdaj 16-odstoten, za dosego 25-odstotnega deleža pa bi morali do leta 2020 postaviti nove proizvodne zmogljivosti s skupno letno proizvodnjo 3146 gigavatnih ur električne energije (GWh). Največ, 1495 GWh elektrike, naj bi dobili v novih hidroelektrarnah, 576 GWH v vetrnih, 469 GWh v sončnih, 267 GWh v elektrarnah na biomaso, 191 GWh v bioplinskih elektrarnah in 150 GWh v elektrarnah, ki bi jih poganjala geotermalna energija.

Mnenja o uresničevanjau takšnega načrta so precej deljena, vendar je večina energetskih strokovnjakov prepričanih, da toliko novih energetskih objektov za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov ne bo mogoče zgraditi. Tudi zato, ker se bo večji del sredstev usmeril v gradnjo termoelektrarne v Šoštanju (približno milijarda evrov) in morebitne gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (več kot pet milijard evrov). Precej denarja bo treba vložiti tudi v distribucijsko oziroma prenosno omrežje.

Po nekaterih ocenah bo mogoče zgraditi le polovico s programom določenih objektov za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Kot eno večjih ovir omenjajo zakonodajo, saj lahko že najmanjša civilna iniciativa ustavi dobre projekte. Do leta 2020 bodo glede na načrte končane hidroelektrarne na spodnji Savi, na srednji Savi pa, kot zdaj kaže, ne.

Še bolj se bo zaradi številnih ovir zatikalo pri gradnji vetrnih elektrarn, iz katerih naj bi glede na napovedi do leta 2020 dobili 576 gigavatnih ur električne energije na leto. Poleg tega Slovenija ni preveč vetrna država, kjer pa je dovolj vetra, so ovire za gradnjo v varstvu okolja.

Načrt bo laže uresničljiv pri izkoriščanju sončne energije. Iz sončnih elektrarn naj bi do leta 2020 dobili 469 GWh električne energije. Tehnološki napredek v fotovoltaiki je v zadnjem času zelo velik. Za postavitev sončnih elektrarn se zanima čedalje več posameznikov in podjetij, ker se stroški gradnje zmanjšujejo, zagotovljena je odkupna cena za električno energijo, krajša pa se tudi čas vračila naložbe. Za postavitev sončne elektrarne na povprečno individualno hišo je poleg dovolj sonca potrebnih približno 25.000 evrov. Naložba se povrne v sedmih letih, življenjska doba sončne elektrarne pa je 30 let.

Ob predvideni povečani porabi električne energije strokovnjaki napovedujejo, da bo eden največjih problemov slovenske energetike v distribuciji oziroma v slabih prenosnih omrežjih, v katere bo treba vložiti precej denarja. Če Slovenija do leta 2020 ne bo mogla zagotoviti 25-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov, bo morala plačati kazen. Okvirna denarna kazen bi bila 2,8 milijona evrov na leto, poleg tega pa bi morala Slovenija vsako leto zaradi večjega deleža energije iz fosilnih virov kupiti tudi emisijske kupone.