Po podatkih Agencije za okolje (Arso) iz evidence o vodnih povračilih za leto 2006 je bilo v Sloveniji odvzeto 192 milijonov kubičnih metrov vode oziroma 95 kubičnih metrov (95.000 litrov) podzemne vode na prebivalca Slovenije. Slovenija je bogata z vodo, porabimo le petino razpoložljive podzemne vode in manj kot polovico vode, ki priteče ali pade v državi. A razmere se slabšajo, zato ne preseneča poziv predsednika državnega zbora Pavla Gantarja, da je treba vodo začeti zadrževati.
Gospodinjstvom so izvajalci javnih služb iz javnih vodovodov po podatkih SURS dobavili približno 86 milijonov kubičnih metrov vode oziroma 45 odstotkov odvzete podzemne vode, evidentirane z vodnimi povračili. Preskrba podjetij z vodo iz lastnih zajetij podzemnih vodnih virov je dosegala 30 milijonov kubičnih metrov, iz vodovodnega sistema pa 14 milijonov kubičnih metrov. Uporaba podzemne vode za namakanje je v celotni bilanci porabe vode v Sloveniji skoraj zanemarljiva.
Vodna bilanca Slovenije je s povprečno skoraj 1580 milimetri letnih padavin in odtočnim količnikom 54,5 odstotka v splošnem ugodna. Povprečna letna temperatura zraka se povsod po državi zvišuje, pri padavinah pa so izrazite predvsem razlike pri prostorski porazdelitvi. V zadnjem tridesetletnem vodnobilančnem obdobju od 1971 do 2000 se nakazuje za 11 odstotkov povečano izhlapevanje in za okoli šest odstotkov zmanjšan površinski odtok glede na predhodno bilančno obdobje od 1961 do 1990. Ob nadaljnjem spreminjanju rabe prostora, predvsem ob širjenju površine gozda in ob zviševanju temperature zraka lahko še naprej pričakujemo zmanjševanje površinskega odtoka. Učinki teh procesov se bodo nedvomno odražali tudi pri napajanju vodonosnikov.
V letu 2006 je bilo v vodonosnikih na območju Slovenije skupno 922 milijonov kubičnih metrov razpoložljivih količin podzemne vode, oziroma približno 460 kubičnih metrov na prebivalca Slovenije. V omenjenem letu smo v Sloveniji odvzeli 21 odstotkov razpoložljivih količin podzemne vode. Delež odvzete razpoložljive količine podzemne vode je bil največji na vodnem telesu Savska kotlina in Ljubljansko barje, kjer je več kot polovica odvzema namenjena oskrbi prebivalstva s pitno vodo. Napajanje vodonosnikov se je v letu 2006 (222,7 milimetra na leto), glede na sušno leto 2003 (183,8 milimetra na leto), na celotnem območju Slovenije povečalo za več kot 20 odstotkov, najizrazitejše je bilo v Julijskih Alpah, na Idrijsko-Cerkljanskem ter na območju Snežnika in Goteniške gore, najšibkejše pa na severovzhodnih in jugozahodnih predelih države. Vzhodni in jugozahodni predeli države pa so tudi glede na predvidene klimatske scenarije med bolj ranljivimi območji Slovenije.
Energetska in druga izraba vode
Na vprašanje, kako bi lahko popravili vodne razmere oziroma raven podtalnice ob Muri in ali je ena od možnosti tudi gradnja verige hidroelektrarn, na Arso niso odgovorili neposredno. »Poslabšanje vodnih razmer, ravni podtalnice oziroma vodnega režima na Muri je večinoma posledica izvedenih vodnih ureditev v preteklih letih,« pravijo. Pojasnili so, da se lahko izboljšanje oziroma dvig podtalnice doseže z omogočanjem vtoka vode v rečne rokave (odpiranje rokavov reke Mure), z razširitvijo Mure in večjo površino prodišč (zmanjšan tok vode, dvig dna struge, večja infiltracijska površina vode), z zmanjšanjem črpanja vode v celotnem vodonosniku (celoten ravninski predel območja), z ekološko obnovo vodotokov in vseh manjših strug po istem principu kot pri Muri, z bogato drevesno obvodno vegetacijo in z gradnjo različnih stopenj na Muri, ki jih je možno tudi energetsko izkoristiti, seveda odvisno od razpoložljivega vodnega potenciala.
Na Arso opozarjajo, da Slovenija na osemkilometrskem odseku Mure od Bunčanov do Melincev izvaja projekt LIFE – Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji (Conservation of biodiverstiy of the Mura river in Slovenia – BIOMURA), kjer se z uporabo nekaj zgoraj omenjenih ukrepov poskuša hkrati ohraniti biodiverziteto Mure in izboljšati vodni režim, katerega posledica bo tudi lokalni dvig podtalnice zaradi omogočenih vtokov vode iz osnovnega toka v stare rokave. Učinek projekta bo možno tudi po izvedbi vseh ukrepov spremljati in bo lahko podlaga za nadaljna razmišljanja o ukrepih na Muri.
Namesto namakanja ribe
V preteklosti so pri mokrih zadrževalnikih, grajenih za izboljšanje poplavne varnosti, večinoma kombinirali zagotavljanje vode za namakanje in zagotavljanje poplavne varnosti v investicijski rešitvi. »V praksi pa se zdaj kaže, da so zadrževalniki za potrebe namakanja večinoma neizkoriščeni, ampak postajajo svojsten ekosistem, kjer prevladuje želja po gojenju rib,« pravijo na Arso.
Pojasnjujejo, da sicer vsako zadrževanje vode, ki je izvedeno zaradi druge rabe vode, denimo za elektrarno ali namakanje (akumulacija Vogršček), poveča poplavno varnost, a ni nujno, da je namen poplavne zaščite dosežen v celoti. »Večinoma so si izraba vodnih količin in poplavna varnost v nasprotju. Ko bi zaradi poplavne varnosti potrebovali prazen volumen, se zaradi izrabe vode potrebuje polno akumulacijo. Zato je treba iskati optimizacijo obratovanja z akumulacijo zaradi rabe vode in poplavne varnosti ter tudi optimizacijo stroškov za gradnjo takega objekta,« pravijo na Arso.
O kmetijski rabi zemljišč znotraj suhih zadrževalnikov poplavnih vod, ki jih postavljajo za izboljšanje poplavne varnosti zaradi urbanizacije in pozidave poplavnih površin, pa na Arso pravijo, da je ta mogoča le v času nizkih voda.
Vir: http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Delo+FT
