Bodoče energetske razmere v Sloveniji so zaskrbljujoče. O tem govori več podatkov. Na področju energetike, povezane z okoljsko problematiko, se v nekaj zadnjih letih ni veliko spremenilo. Slovenija zamuja pri gradnji energetskih objektov in distribucijskega oziroma prenosnega omrežja. Prav tako zamuja pri izpolnjevanju evropske direktive IPPC (izpusti so lani za milijon ton presegli ciljne emisije po Kjotskem protokolu) in je tudi ena najmanj uspešnih članic EU na področju obnovljivih virov energije, saj se razvoj in izkoriščanje obnovljivih virov energije v Sloveniji oddaljujeta od postavljenih ciljev in sta povsem drugačna od razvitih držav.

Še sama sreča, da se povpraševanje po elektriki oziroma njena poraba zaradi gospodarske krize močno zmanjšuje, sicer bi bili priče električnemu mrku, pred kakršnim se je pred leti znašla Italija, vendar so jo rešili ukrepi države, ki je bdela nad gradnjo novih energetskih objektov. Sloveniji bi se električni mrk skoraj zgodil leta 2007, ko je bila poraba električne energije največja in se je med letom 1992 in 2007 povečevala povprečno po 3,5 odstotka na leto, če ne bi oskrbe z električno energijo rešili z uvozom, in sicer prav iz Italije.

Tudi letos se zmanjševanje porabe električne energije nadaljuje. Oktobra je bilo iz prenosnega omrežja prevzetih 966,7 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je 11,8 odstotka manj kot oktobra lani in dobrih 15 odstotkov pod prvotnimi pričakovanji. Neposredni odjemalci so oktobra iz prenosnega omrežja prevzeli 100,6 milijona kilovatnih ur elektrike oziroma 44,6 odstotka manj kot oktobra lani, črpalna elektrarna Avče pa je za potrebe zagonskih preskusov porabila 2,3 milijona kilovatnih ur. Odstopanje med distributerji je bilo manj izrazito, saj so oktobra prevzeli 863,8 milijona kilovatnih ur, kar je v medletni primerjavi za 5,5 odstotka manj. Letošnji odjem električne energije iz prenosnega omrežja bo okoli 13 odstotkov manjši, kot je bil lanski, glede na rekordno leto 2007 pa med 15 in 18 odstotkov.

Spodbudni pa so podatki o oktobrski proizvodnji elektrike v domačih elektrarnah. Te so v prenosno omrežje poslale 1,22 milijarde kilovatnih ur električne energije, kar je 5,7 odstotka več kot oktobra lani in 2,4 odstotka več od načrtov. Hidroelektrarne so oktobra prispevale 241,9 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma 11,6 odstotka več kot oktobra lani, Nuklearna elektrarna Krško in druge termoelektrarne pa 986,6 milijona kilovatnih ur, kar je bilo 4,3 odstotka več kot oktobra lani. Za zagotovitev vseh potreb je morala Slovenija uvoziti 557,1 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je glede na lanski oktober 4,9 odstotka manj. Tudi poraba zemeljskega plina se je v prvem letošnjem polletju glede na lani zmanjšala za 25 odstotkov.

Pa vendar se tudi na področju energetike nekaj dogaja. Na mizi je zelena knjiga, pripravlja se tudi nov nacionalni energetski plan z akcijskim načrtom za obnovljive vire energije, ki ga mora vlada poslati v Bruselj. Nobenega zadržka ne more biti, da Slovenija v strategiji podpore obnovljivim virom energije ne bi poudarila vodne energije, biomase in sončne energije, saj ima naravne danosti in velike razvojne možnosti, še posebno pri lesni biomasi, saj skoraj 60 odstotkov države pokriva gozd.

Pred nekaj dnevi je o slovenski energetski politiki razpravljal tudi odbor državnega zbora za gospodarstvo. Ker nacionalni energetski program iz leta 2004 ni bil realiziran in je bila zaradi novih usmeritev nujna njegova prenova, je bil pripravljen nov program, ki je v končni fazi obravnave na vladi. Vlada bo razpravo o njem končala spomladi, v državnem zboru pa bo predvidoma sredi prihodnjega leta.

Novi energetski program bo temeljil na treh stebrih, in sicer na stabilnosti preskrbe z energijo, konkurenčnosti in trajnostnem razvoju. V ospredju bo gradnja obnovljivih virov energije, zlasti izraba hidroenergije, prenova termoelektrarn ter podaljšanje življenjske dobe Jedrske elektrarne Krško in gradnja nove. Pomembna bo tudi gradnja elektrodistribucijskega omrežja. Energetika je torej pomembna za tehnološki preboj Slovenije iz krize ter za učinkovito in uspešno preoblikovanje v nizkoogljično družbo.

Vlaganja v energetiko so potrebna, saj se bo poraba po prehodu iz recesije v konjunkturo zopet povečevala. Po ocenah se bo poraba energije na svetu ob nespremenjenih pogojih do leta 2030 povečala za 55 odstotkov, posledica pa bodo čedalje višji stroški za energijo iz fosilnih goriv in nižji iz obnovljivih virov energije. Zato prehod na obnovljive vire energije ni modna muha, temveč ekonomska nuja.