Borut Meh obljubil podporo pri pogajanjih z državnimi elektrodistributerji Cene omrežnine in elektrike iz časov rasti škodijo gospodarstvu

Celje, Ljubljana – Po zagotovilih Draga Polaka, direktorja Regionalne gospodarske zbornice Celje (RGZC), sta Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Holding Slovenske elektrarne (HSE) na sestanku pri direktorju direktorata za energijo pri gospodarskem ministrstvu Janezu Kopaču dosegla dogovor, da se lahko domača podjetja začno pogajati za znižanje cen električne energije pri elektrodistribucijskih podjetjih, ki so v večinski državni lasti.

Novembra je GZS opravila anketo o neugodnih pogodbah za dobavo elektrike med 25 podjetji, nekaj podjetij, ki so jih doletele izjemno visoke podražitve ali tudi težave z zmanjšanjem obsega odjema glede na veljavne pogodbe, pa se je oglasilo pozneje. O rezultatih ankete je GZS obvestila gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, v petek pa so se na direktoratu za energijo sestala nekatera podjetja, holding, energetska zbornica in gospodarska zbornica. Podjetja so zastopali predstavniki Jate Emone, Bresta pohištva in Pivke. V imenu dobaviteljev je na sestanek prišel direktor HSE Borut Meh. Meh je zagotovil, da bo holding z elektrodistributerji podprl spremembo za podjetja najbolj neugodnih pogodb oziroma znižanje pretiranih cen. Drago Polak in pomočnik generalnega direktorja GZS Jože Renar sta zato člane RGZC, ki imajo pogodbe sklenjene s katerim izmed petih distribucijskih podjetij v pretežni državni lasti (Elektro Ljubljana, Primorska, Gorenjska, Celje ali Maribor) ta teden pozvala, naj se začno pogajati o spremembi cen in pogojev za dobavo električne energije.

Zaradi visokih cen elektrike in plina in zanje nesprejemljivih plačilnih pogojev so podjetja v času gospodarskega zastoja še v težjem položaju in manj konkurenčna. Že marca je med prvimi prav RGZC od vlade zahtevala, da naj zagotovi znižanje cen omrežnine in električne energije za 20 odstotkov, podaljšanje plačilnih rokov na 60 dni, pogodbe med podjetji in elektrodistributerji, ki so bile sklenjene še v ugodnih gospodarskih razmerah, pa naj se razveljavijo in prilagodijo trenutnim okoliščinam. Veljale naj bi vse dotlej, dokler ne bi v Sloveniji dve četrtletji zapored registrirali gospodarsko rast. Podobni ukrepi so potrebni tudi pri dobavah zemeljskega plina.