Začeli smo s prvim kilovatom v letu 2001, zaradi prenizkih odkupnih cen električne energije razvoja najprej ni bilo, od leta 2005 pa smo hitro prišli do 2,1 MW konec leta 2008. Leto 2009 je bilo na tem področju zelo intenzivno, saj se je končalo z 230 sončnimi elektrarnami s skupno močjo 9 MW. Leto pozneje smo imeli že več kot 750 elektrarn s skupno močjo 35 MW. Kljub gospodarski krizi je bila rast sektorja v letih 2009 in 2010 skoraj 400-odstotna.

V letu 2009 je začela veljati preureditev sistema zagotovljenih odkupnih cen. Odkup in cena se zagotavljata za 15 let, z leti se za nove elektrarne cena zmanjšuje. Tako so cene za elektrarne, zgrajene v letu 2011, za 20 odstotkov nižje kot za tiste, zgrajene v letu 2009. Tudi odkupne cene za elektrarne, postavljene na tleh, so nižje. Poleg tega pridobi pravico do višje zagotovljene cene le prvih 5 MW sončnih elektrarn, postavljenih na tla. Država torej bolj spodbuja, da se uporabljajo površine na zgradbah, torej na prostoru, ki je že »zaseden«, in da elektrarne postajajo normalni sestavni del zgradb.

Sončno obsevanje

Izhodišče za odločitev o gradnji sončne elektrarne je primerno sončno obsevanje. Podatke o letnem sončnem obsevanju na vodoravno podlago je mogoče dobiti na spletni strani www.engis.si. V nasprotju s prepričanjem ljudi se sončno obsevanje v Sloveniji razlikuje za manj kot 15 odstotkov. Nekoliko višje je predvsem na Primorskem, na vinorodnih območjih in v predelih z višjo nadmorsko višino. Vsa Slovenija je primerna za sončne elektrarne, večji vpliv na zmanjšanje proizvodnje ima lahko senčenje bližnjih in oddaljenih hribov, drugih zgradb, dreves in streh ter raznih objektov na strehah.

Primernost razpoložljive površine