Sprememba zakona o umeščanju infrastrukture v prostor

Ljubljana – Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so imeli včeraj skupno sejo strateškega sveta za politiko energije in podnebne spremembe pri GZS in strateškega sveta za politiko graditve in urejanje prostora pri GZS, na kateri so razpravljali o predlogu zakona o umeščanju prometne, energetske in vodne infrastrukture v prostor ter o možnih izboljšavah pripravljenega predloga.

Umeščanje infrastrukturnih objektov v prostor zadeva tako okoljsko kot prostorsko zakonodajo, ki pa v veliko točkah nista popolnoma usklajeni. Zato je delovna skupina, ki sta jo na seji predstavljala Mitja Pavliha in Luka Ivanič z direktorata za prostor pri ministrstvu za okolje in prostor, najprej prevetrila vso zakonodajo s tega področja in nato s sodelovanjem strokovnjakov pripravila omenjeni predlog. Namen novega zakona sta skrajšanje postopkov umeščanja velikih infrastrukturnih objektov v prostor in večja učinkovitost črpanja evropskih sredstev iz tega naslova. Poleg tega bi novi zakon omogočal, da od sprejetja državnega prostorskega načrta hkrati potekata postopka urejanja gradbenotehnološke dokumentacije in pridobivanja kohezijskih sredstev. Osnutek zakona, ki bo v postopek sprejemanja poslan prihodnje leto, bo uzakonjal gradnjo energetske in prometne infrastrukture s pripadajočimi funkcijskimi objekti ter infrastrukture, s katero se ureja varstvo voda.

Kljub dobremu sodelovanju pri pripravi predloga zakona pa pri GZS še vidijo pomanjkljivosti, za katere upajo, da bodo večinoma odpravljene. Kot je povedal Vekoslav Korošec, direktor združenja za inženiring, zakon med drugim premalo upošteva vlogo in sodelovanje investitorja, premalo so opredeljene ločene vloge pripravljavca in pobudnika. Po mnenju stroke je smiselno, da bi bil investitor hkrati pobudnik. Nekaj komentarjev je bilo še v zvezi s potrebno dokumentacijo in bolje definiranimi nalogami prostorske konference. Stroka meni tudi, da bi moral zakon predvideti poenostavljene postopke za obnovo in dogradnjo obstoječe infrastrukture in opredeliti odstopanja.

Poleg tega je bilo slišati pomisleke, da bo zakon res izpolnil tisto, čemur je namenjen, da predlog ne upošteva dovolj tehnološkega razvoja, ki gre v smeri manjših objektov in različnih virov pridobivanja energije. Ker je kar nekaj težav tudi pri postopkih umeščanja plinskih objektov v prostor, bi bilo smiselno, kot je predlagal Martin Novšak, direktor Gen energije, predlog zakona razširiti še za točkovne objekte.