Izkoriščanje geotermalne energije je za Slovenijo lahko pomemben energetski vir, a država nima posluha.

Murska Sobota – Po geoloških značilnostih je severovzhodna Slovenija zelo bogata z geotermalno energijo, vendar po podatkih Geološkega zavoda Slovenije energijo tople vode pri nas izrabljajo samo iz tridesetih vrtin. Skupna vgrajena moč naprav je približno 116 megavatov, na leto pa naprave izrabijo nekaj čez 1000 terajoulov toplote.

V zadnjih letih narašča predvsem izkoriščanje geotermalne energije s toplotnimi črpalkami. Ogrevanje rastlinjakov za zdaj predstavlja samo dobrih devet odstotkov izrabe, daljinsko ogrevanje pa skromne 4,3 odstotke. Mnenja o tem, ali je to vse, kar je mogoče izvleči iz podtalja v glavi slovenske kokoši, ali pa so te količine samo manjši del razpoložljive energije, so različna. Tako je Andrej Lapanje z Geološkega inštituta pred kratkim povedal, da so predvsem v severovzhodni Sloveniji želje po izkoriščanju geotermalne energije velike ali celo prevelike in »presegajo možnosti geotermalnega sistema in žepe potencialnih investitorjev«.

Peter Kralj iz Gornje Radgone že leta poudarja, da bi lahko bila geotermija za Slovenijo zelo pomemben energetski vir. Trdi, da bi ob primernem sodelovanju stroke, države in kapitala lahko začeli izkoriščati visokotemperaturne sisteme s temperaturo vode nad 150 stopinjami Celzija iz vrtin, globokih več kot 4000 metrov. Ob vrtinah bi lahko postavili parne elektrarne. Kralj meni, da bi lahko na širšem območju postavili vsaj od 15 do 30 takšnih elektrarn z močjo sedem do 15 megavatov, ki bi na leto proizvajale od sto do dvesto gigavatnih ur električne energije.

Geotermija kot pomemben energetski vir

S takšnimi predvidevanji se načeloma strinja tudi tehnični direktor družbe Nafta Geoterm v Lendavi Marijan Kraljič in opozarja, da bi bilo treba zaradi debele vmesne slabo prepustne plasti kamnin za vodo s temperaturo nad 150 stopinjami Celzija res vrtati globlje od 4000 metrov, kar je precej draga naložba, poleg tega pa bi bilo treba nujno narediti še vrtine za vračanje ohlajene vode, da bi tako ohranjali količino vode v podzemlju.

Naložba v obe vrtini in elektrarno bi po njegovi grobi oceni verjetno stala približno 20 milijonov evrov, vendar bi se zaradi visoke, subvencionirane odkupne cene električne energije iz obnovljivega vira že samo s prodajo električne energije poplačala v manj kot desetih letih. »Po proizvodnji električne energije bi voda imela še vedno tako visoko temperaturo, da bi njeno energijo lahko stopenjsko izkoriščali še v industriji, za ogrevanje stanovanj, za rastlinjake, ribogojnice in podobne dejavnosti,« je še poudaril. Toda ker za sedaj tako globoke vrtine v Sloveniji še ni, bi morali najprej narediti raziskovalno vrtino in preveriti, ali so takšna predvidevanja pravilna. Za financiranje takšnega pilotnega projekta pa država nima posluha, je poudaril Kraljič...