Marsičesa se je bilo treba priučiti

Med poklici prihodnosti so tudi tisti, ki so povezani z gradnjo sončnih elektrarn Najbolj razvito izobraževanje na tem področju imajo v Nemčiji

Nande Škarja, inženir elektrotehnike iz Kamnika, je pred skoraj tremi desetletji z nekaj kolegi oral ledino pri izdelavi regulatorjev za sončno ogrevanje. Leta 1991 je ustanovil Kon Tiki Solar, prvo podjetje v Sloveniji, ki se je ukvarjalo z gradnjo sončnih elektrarn, pred ustanovitvijo lastnega podjetja pa je delal v kamniškem Kiku in poučeval v Zavodu za invalidno mladino.

Potem ko je tehnika izdelave sončnih celic sredi devetdesetih let zelo napredovala in se je začel čas prave fotovoltaične energetike, so v svetu začeli graditi sončne elektrarne. Z majhnim zaostankom je prva takšna naprava v Sloveniji z močjo enega kilovata dobila prostor na stavbi Agencije za prestrukturiranje energetike na Litijski cesti v Ljubljani, gradnja sončnih elektrarn pa je tudi pri nas postajala vedno bolj množična.

»V zadnjih treh letih se zmogljivost vsako leto podvoji. S tem so se podjetja za gradnjo elektrarn na sončne celice, ki prispevajo tudi k ohranjanju okolja in zmanjšanju toplogrednih plinov, začela množiti kot gobe po dežju,« je povedal Nande Škarja, ki ga je v ta posel prav tako gnal ekološki vidik. Pred nekaj leti je krmilo podjetja predal sinu Gašperju in se upokojil, v podjetju še vedno pomaga kot svetovalec.

Sončne celice so najprej prevzele preskrbo z energijo tam, kjer ni električnega omrežja: v planinskih kočah, počitniških hišicah, na avtodomih, jadrnicah pa tudi na napravah za cestno in morsko signalizacijo. Tudi podjetje sogovornika je s sončnimi celicami opremilo kar nekaj planinskih koč, od Planike pod Triglavom do tiste na Doliču, ki so jo aprila snežni plazovi močno poškodovali. Najbolj znana in velika sončna elektrarna v hribih je več let nastajala na Triglavskem domu na Kredarici.

Brez strahu pred višino

Tisti, ki nameščajo sončne panele in kolektorje ter v tek spravljajo elektrarne na sončne celice, skrbijo za njihovo vzdrževanje in odpravljajo napake, nikakor ne smejo imeti strahu pred višino, opozarja Nande Škarja. Elektrikarji, elektrotehniki in inženirji, med njimi so tudi alpinisti, polovico dela opravijo zunaj, večinoma na strehah. Montaža se namreč začne s postavitvijo nosilne konstrukcije (ni nujno, da je na strehi, lahko je tudi na fasadi ali prostem). Pri teh opravilih sodelujejo še drugi mojstri: gradbeniki, krovci in kovinarji.

Za postavljanje solarnih naprav sicer zadostuje elektrotehnično znanje, posebnosti fotovoltaike se je ponavadi treba priučiti. Po njegovih besedah bodo strokovno gotovo bolje usposobljeni dijaki, ki bodo na ljubljanski srednji šoli tehničnih strok v Šiški končali prenovljene izobraževalne programe. Z lanskim šolskim letom so tam namesto obstoječih programov za poklic elektrikar energetik/elektronik in elektrotehnik energetik/elektronik uvedli posodobljene programe, s krajšimi nazivi elektrikar in elektrotehnik. »Posodobljeni programi so odziv na spremembe sodobnega trga dela s posodobljenimi vsebinami in ustreznejšimi oblikami dela ter potmi do specializiranih poklicnih kompetenc v elektroenergetiki in elektroniki,« je mogoče prebrati na spletni strani šole, kaj več nam zaradi počitnic ni uspelo izvedeti. Kot je rekel sobesednik, tudi na fakultetah za elektrotehniko v Ljubljani in Mariboru opravljajo raziskave in v program uvrščajo predavanja iz fotovoltaike.

V zadnjih letih pravi razcvet

Po mnenju Nandeta Škarje bo po usposobljenih kadrih fotovoltaike v prihodnosti še večja potreba, kar dokazujejo spremembe na trgu. V zadnjih dveh letih se je število konkurenčnih podjetij povečalo na okoli dvajset, razvoj se obeta tudi v tehnologiji.

Fotovoltaika, tudi z izobraževalnega vidika, je po sogovornikovih beseda sicer najbolj razvita v Nemčiji. Tam so prve sončne elektrarne postavljali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Danes jih je kar 6000-krat več kot v Sloveniji, zagotovijo pa toliko električne energije, kot bi jo proizvedlo šest krških nukleark, je povedal kot zanimivost. Vsak dan priklopijo toliko sončnih elektrarn, kolikor smo jih v Sloveniji zgradili doslej, vendar je trend tudi pri nas pozitiven, kar hkrati pomeni več možnosti za poklice s tega področja.