Da, res je, urejenemu umu je prva asociacija ob stiku s pragozdom – kaos, nered. A cikličnost in nepredvidljivost hkrati navdaja z občutkom mogočnosti, brezčasnosti in v človeku pusti pridih majhnosti in minljivosti, ko se postavlja ob bok tem večnim velikanom duhovne pokrajine pračloveka, ki še vedno tli v nas.

Ob letošnjem mednarodnem letu gozdov se pojavlja slogan »gozdovi za ljudi«, s ciklično krožno perspektivo simbol zaobjema mnogotere vloge in pomen gozdov, nakazuje pa tudi pomen ljudi pri ohranjanju in upravljanju ter trajnostnem razvoju le-teh.

Gozd. Zdi se nam, da ga poznamo, saj se tam rekreiramo, nabiramo gobe... Morda se zavedamo, da dobro tretjino kopnega ozemlja na kontinentu predstavljajo prav gozdne površine in da je okoli 60 odstotkov Slovenije prekrito z gozdovi, kar nas uvršča med najbolj gozdnate evropske dežele. A hkrati premoremo le za dobrih 500 nogometnih igrišč (kar je 380 ha) tiste učilnice, ki je ključna za razumevanje gozdov – to je ostankov pragozdnih površin...