Na dnevih posavske energetike o obnovljivih virih

Po oceni akcijskega načrta naj bi z vetrno energijo do leta 2020 letno proizvajali 576 gigavatnih ur električne energije več kot zdaj. »Tehnično je to mogoče, v teoriji pa zaradi številnih ovir žal ne,« je pesimističen Andrej Predin. Dekan krške fakultete za energetiko, ki se že vrsto let ukvarja prav z vetrno energijo, je podobno kot Barbič kritičen do države: »Ta zavira že pripravljene projekte, primer je Volovja reber, investitorji pa nas zapuščajo in se preusmerjajo na druga področja. Očitno potrebujemo umetni električni mrk, da bodo navarovarstveniki začeli drugače razmišljati.«

Med tremi ključnimi obnovljivimi viri naj bi cilje iz akcijskega načrta dosegli le pri sončni energiji. »Cilj (469 GWh) je dosegljiv,« je zaradi velikega interesa posameznikov in napredka v tehnologiji, ki znižuje stroške, optimističen Josip Voršič z mariborske fakultete za elektrotehniko: »Da sončna energija za hišo zadošča, potrebujete približno 25.000 evrov in 50 kvadratnih metrov. Investicija se vam povrne v sedmih letih, življenjska doba tehnologije pa je 30 let.«

Toda tudi v tej podveji obnovljivih virov energije ne gre brez težav, ki tarejo vse preostale proizvajalce elektrike v Sloveniji, pravi Voršič: »Distributerji zaradi slabih omrežij kratko malo niso sposobni priključiti niti najmanjših elektrarn.« Ob predvideni povečani porabi električne energije bo to eden ključnih problemov slovenske energetike.

V akcijskem načrtu (267 GWh električne energije naj bi proizvedli s pomočjo biomase, 191 GWh z bioplinom in 150 GWh z geotermalno energijo) so ocenjeni tudi stroški Slovenije, če ta zaveze ne izpolni. Letna denarna kazen okvirno znaša 2,8 milijona evrov, Slovenija pa bi vsako leto zaradi večjega deleža energije iz fosilnih virov morala kupiti tudi emisijske kupone. V primeru polovične izpolnitve ciljev iz akcijskega načrta bi letno zaradi dodatnih emisij plačala okoli 48 milijonov evrov.

Vir: www.delo.si