Bitka za varovanje podnebja na globalni ravni se nadaljuje predvsem na diplomatskem področju. Več kakor dva tisoč delegatov iz 192 držav je v Bonnu nadaljevalo posvetovanja o prihodnjem sporazumu, ki naj bi nasledil prelomni kjotski protokol,

Ljubljana - Bitka za varovanje podnebja na globalni ravni se nadaljuje predvsem na diplomatskem področju. Več kakor dva tisoč delegatov iz 192 držav je prejšnji teden v Bonnu nadaljevalo posvetovanja o prihodnjem sporazumu, ki naj bi nasledil prelomni kjotski protokol, prvo mednarodnopravno zavezo držav glede zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida (CO2). Čas se izteka, saj mora biti prihodnja rešitev sprejeta na decembrskem podnebnem vrhu v Københavnu. Kak viden napredek pa v Bonnu ni bil dosežen.

»Ne kaže ravno dobro, ponavljajo se ista stališča kot že velikokrat doslej,« je na vprašanje Dela odgovorila Barbara Kvac iz nevladne okoljske organizacije Fokus, ki je bila v Bonnu tudi napol uradna predstavnica Slovenije.

Vodja sekretariata OZN za podnebje Yvo de Boer je v Bonnu od držav zahteval konkretne in vsebinske korake, da bi dogovor iz Kjota, ki se izteče leta 2012 - izpusti naj bi se v primerjavi z letom 1990 zmanjšali za 5,2 odstotka -, dobil primernega naslednika. A glede srednjeročnih izpustov ni nihče pripravljen preveč popuščati. EU jih bo sicer do leta 2020 zmanjšala za dvajset odstotkov. Ker pa druge države nimajo takšnih ambicioznih ciljev, so v OZN lahko le ugotavljali, da obljube (skupno le od deset do šestnajst odstotkov) znatno zaostajajo za zahtevami znanstvenikov, ki terjajo zmanjšanje za od 25 do štirideset odstotkov.

Medtem pa ima Slovenija hude težave že z doseganjem ciljev, ki veljajo v okviru kjotskega protokola. Predvsem zaradi težav s prometom izpuščamo milijon ton CO2 na leto več od cilja iz Kjota, tako da bo Slovenija v štirih letih prisiljena kupiti za približno 80 milijonov dodatnih pravic za emisije oziroma emisijske kupone.

Vir: http://www.delo.si/clanek/86441