O dajatvah za emisije ogljikovega dioksida se ministrstva še usklajujejo – V Veliki Britaniji odhodkov več kot prihodkov – Zakaj je treba takso plačati, da jo lahko podjetje dobi vrnjeno?

Ljubljana – »Programi (za zmanjševanje emisij, varstvo zraka, ureditev prometa in energetsko učinkovitost) so usklajeni, majhne razlike so le v času sprejetja. Ne izvajajo se usklajeno,« je na posvetu Učinkovito z energijo in okoljem na GZS dejal Hinko Šolinc z ministrstva za gospodarstvo. Na GZS so ogorčeni tudi zaradi napovedanega petkratnega dviga taks na ogljikov dioksid brez posvetovanja z gospodarstvom.

Janja Leban z GZS je povedala, da se ne sprašujejo več, ali podnebne spremembe obstajajo ali ne, temveč ugotavljajo, kako ukrepati, da se bodo razmere izboljšale. Kot zgled za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov je omenila montrealski protokol, po katerem je svet učinkovito omejil emisije snovi, ki uničujejo ozonski plašč, za povrhu pa za podnebje storil petkrat več kot kjotski protokol.

Lebanova je prepričana, da država ne daje dovolj spodbud za zmanjševanje porabe energije, poleg tega v okviru podeljevanj dovoljenj IPPC ne upošteva dovolj možnosti za zmanjšanje emisij. Opozorila je, da je v proračunu za prihodnje leto predvideno petkratno povišanje taks in dajatev na emisije ogljikovega dioksida, kar bo gotovo vplivalo na gospodarstvo. »Brez sodelovanja gospodarstva takšne obremenitve ne bi smeli uveljaviti, vsaj ne brez zmanjšanja obremenitev dela,« je dejala Lebanova.

Na več vprašanj Dela o povišanih dajatvah so z ministrstva za finance odgovorili le, da so »izvedbeni dokumenti povezani z emisijami ogljikovega dioksida trenutno v intenzivni fazi medresorskega usklajevanja, zato vam trenutno ne moremo posredovati podrobnejših odgovorov«.

Hinko Šolinc iz sektorja za učinkovito rabo in obnovljive vire energije na direktoratu za energijo je povedal, da mora Slovenija do leta 2020 glede na leto 2005 zmanjšati emisije za šest odstotkov. V shemi trgovanja z emisijami morajo te pasti za 21 odstotkov, zunaj nje pa lahko zrasejo za štiri odstotke. »Od tega cilja se oddaljujemo,« je opozoril Šolinc.

Še huje bo z doseganjem četrtinskega deleža obnovljivih virov energije. Šolinc je povedal, da po analizi Instituta Josefa Stefana z vsemi programi, ki jih imamo in pripravljamo, pridemo največ do 23 odstotkov. »Akcijski načrt za učinkovito rabo energije bomo morali izvajati 250-odstotno, da bo mogoče doseči cilj,« je dejal Šolinc. Povsem drugače torej kot s sedanjimi programi, ki jih po Šolinčevih besedah ne izvajamo, manjka pa tudi denar zanje.

»Precej administriranja«

Melanija Lešnjak z agencije za okolje je povedala še, da so tudi oprostitve plačila taks na emisije ogljikovega dioksida povezane s »precej administriranja«. Zakaj je treba takso plačati, da jo lahko podjetje dobi vrnjeno, pa ni vedela. Gospodarstvenike je s tem vprašanjem napotila na ministrstvo za okolje.

Povsem drugače so se zmanjševanja emisij in učinkovite rabe energije lotili v Veliki Britaniji. Podnebno takso so napovedali leta 1999, uzakonili so jo leta 2000, uveljavili pa leta 2001. »Velika Britanija se je zavezala k 20-odstotnemu zmanjšanju emisij do leta 2020 in 80-odstotnemu do leta  2050, pri tem pa ne nameravajo ogroziti konkurenčnosti industrije. Prihodki od takse so tako za polovico manjši od odhodkov za ukrepe učinkovite rabe energije in zmanjšanje emisij,« je dejala Antonija Božič Cerar z GZS. Pri nas oprostitve dosegajo nekaj odstotkov takse.