Kakor je ob predstavitvi raziskave REUS 2011 povedal Rajko Dolinšek, direktor agencije Informa Echo, pod okriljem katere je potekala raziskava, je v terenskem anketiranju med aprilom in junijem letos sodelovalo 1021 gospodinjstev, ki so tako omogočila vpogled v ravnanje z energijo, energijsko učinkovitost stavb, ureditev ogrevanja in hlajenja, rabo električne energije in prevoz. Letošnja raziskava vključuje primerjavo s podatki iz lanske in tako razkriva, na katerih področjih so slovenska gospodinjstva bolj učinkovita pri ravnanju z energijo in na katerih manj.

Po nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost bi morali v Sloveniji med letoma 2008 in 2010 prihraniti 2,5 odstotka vse porabljene energije. Prvi rezultati, pridobljeni na podlagi statističnih podatkov in ocen, kažejo, da je bil prihranek 4,1-odstoten. »Če bo šlo vse po načrtih, bomo do leta 2016 z ukrepi energetske učinkovitosti na leto prihranili več kot 500 milijonov evrov stroškov za energijo (približno 1,5 odstotka BDP),« je na predstavitvi raziskave REUS 2011 povedal generalni direktor direktorata za energijo Janez Kopač. Doseženi prihranek je razporejen med industrijo (41 odstotkov), gospodinjstva (23 odstotkov) in promet (20 odstotkov), medtem ko javni sektor k prihrankom ni prispeval prav nič.

Za ukrepe nacionalnega akcijskega načrta bo treba v vseh teh letih plačati 575 milijonov evrov, za kar po Kopačevih besedah ni videti večjih ovir. Lani je na Eko sklad prispelo 20.500 vlog za subvencije energijske učinkovitosti. V letu 2010 je bil uveden tudi poseben prispevek za energijsko učinkovitost, ki je nanesel 19 milijonov evrov, letos bo teh sredstev 25 milijonov, prihodnje leto že 35 milijonov evrov. In že v prvem letu se je enega izmed ukrepov za povečanje energijske učinkovitosti lotilo približno 4,5 odstotka gospodinjstev...