Tudi nemški industrijski velikani vidijo v okolju prijazni tehnologiji veliko priložnost za razvoj

Berlin – Ducati velikih vetrnic sredi prostranih rumenih polj oljne repice. Takšna je v zadnjem desetletju postala standardna podoba krajine v spomladanskih mesecih predvsem na vzhodu in severu Nemčije. Po rabi in razvijanju obnovljivih virov energije je Nemčija v svetovnem vrhu, saj z njimi, denimo, pridobi že več kot petnajst odstotkov električne energije. Do podnebja in vsega okolja prijazno ravnanje je postalo vodilo ljudi in države, ki takemu razvoju namenja milijardne subvencije. Nič čudnega, da se je razširila domislica, po kateri je Nemčija v zadnjih letih postala – ekološka republika.

Od našega dopisnika

Tudi nemški industrijski velikani danes obravnavajo zeleno tehnologijo kot veliko priložnost. »Ekologija danes ni tema, povezana z odrekanjem ali alternativnim načinom življenja. Varovanje okolja je vprašanje tehnologije, inovacij in gospodarskega uspeha. Po študijah bo okoljski trg leta 2020 vreden 3000 milijard evrov. V skladu s temi številkami bo okoljska tehnika vodilna industrija Nemčije 21. stoletja, bolj pomembna kakor strojegradnja ali avtomobilska industrija,« je izjavil prvi mož Siemensa Peter Löscher za nedeljsko izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitunga.

Takšna tehnološka razvitost Nemčiji pri odločanju o ciljih pri varovanju podnebja in omejevanju izpustov ogljikovega dioksida dopušča več manevrskega prostora, kakor ga imajo drugi največji razviti in nerazviti onesnaževalci. Poleg tega spričo propada vzhodnonemške industrije še laže dosega zmanjšanje izpustov v primerjavi s ključnim letom 1990. Tako je Nemčija do leta 2020 pripravljena zmanjšati izpuste ne samo za 30 odstotkov (vsa EU za 20), ampak tudi za 40 odstotkov (EU 30 odstotkov), če bodo druge industrijske države in države v razvoju v Københavnu sorazmerno skrčile svoj delež.

Vodilo Nemčije pri pogajanjih o zmanjševanju izpustov so znanstvena dognanja naravoslovcev o katastrofalnih posledicah globalnega segrevanja za več kot dve stopinji. Tako je nemška kanclerka Angela Merkel pozvala Kitajsko in Indijo, naj vendarle sprejmeta tak cilj, saj da podnebna konferenca brez sprejetja take zaveze ne more uspeti. Na Danskem po mnenju Berlina ne bi smeli doseči le političnega sporazuma, ampak bi morali tudi odrediti nadziranje izvajanja zavez, ki jih bodo sprejele države in naj bi bile nato zapisane v mednarodnopravno zavezujoč sporazum.

Da se soliranje in sprejemanje strogih ukrepov le v enem delu sveta ne more obnesti, je nemško vlado opozoril eden od vodilnih ekonomistov Hans-Werner Sinn. Razvite države da sicer lahko prisilijo svojo industrijo, da izdeluje manjše avte, in spodbujajo razvoj alternativnih virov energije vseh vrst, a po Sinnovem opozorilu se lahko s tem (z manjšim povpraševanjem ob enaki ponudbi) pravzaprav zavira rast cen fosilnih goriv na svetovnem trgu, ki jih nato porabljajo drugi in tako izpuščajo ogljikov dioksid. To je Sinn imenoval »umazana gospodarska rast Kitajcev in Američanov«.