Globalne zmogljivosti sončnih elektrarn so se od leta 2000 vsako leto povečale za več kot 40 odstotkov, do leta 2050 pa naj bi približno enajst odstotkov vse električne energije na svetu proizvedli v sončnih elektrarnah. Pri nas je trenutno inštaliranih približno petnajst megavatov zmogljivosti, tudi po najbolj optimističnih napovedih pa ni pričakovati, da bi v prihodnjih letih proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah presegla nekaj odstotkov.

Globalne zmogljivosti sončnih elektrarn so se od leta 2000 vsako leto povečale za več kot 40 odstotkov, in sicer z 0,1 gigavata v letu 1992 na kar 14 gigavatov inštaliranih zmogljivosti v letu 2008. Samo letos je bilo po vsem svetu inštaliranih šest gigavatov novih zmogljivosti. Trenutno s 5,3 gigavata zmogljivosti vodijo Nemci, sledijo jim Španci s 3,4 gigavata, na tretjem so Japonci z 2,1 gigavata, na četrtem mestu pa so Združene države Amerike z 1,2 gigavata zmogljivosti – te države skupaj si lastijo skoraj 80 odstotkov vseh inštaliranih kapacitet na svetu. Vendar pa se fotovoltaika razvija tudi v drugih državah, kot so denimo Avstralija, Kitajska, Francija in Grčija, predvsem na račun novih strategij za podporo razvoju fotovoltaičnih elektrarn.

Optimistične napovedi

V mednarodni agenciji za energijo (IEA) ocenjujejo, da je energija iz fotovoltaičnih elektrarn na voljo za komercialno rabo in da je to zanesljiva tehnologija, ki ima veliko razvojnega potenciala za dolgoročno rast skoraj na vseh koncih sveta. V zadnjih »razvojnih obetih« o fotovoltaiki, razvojnem dokumentu, ki poskuša z različnimi scenariji napovedati razvoj različnih tehnologij v energetiki, agencija ocenjuje, da bomo do leta 2030 približno pet odstotkov vse električne energije globalno proizvedli v fotovoltaičnih elektrarnah, do leta 2050 pa enajst odstotkov. Z razvojem tovrstnih elektrarn pa naj bi zmanjšali tudi količino izpustov ogljikovega dioksida, in sicer za 2,3 gigatone na leto. Med ključnimi težavami električne energije, ki jo proizvedejo fotovoltaične elektrarne, je njena nekonkurenčnost – trenutno je namreč od šest- do osemkrat dražja od električne energije iz drugih virov. Po predvidevanjih IEA naj bi tovrstna električna energija v mnogih regijah postala konkurenčna (njena cena naj bi se torej znižala na raven maloprodajnih cen) že do leta 2020...