Strategija EU za pogajanja na konferenci ZN o podnebnih spremembah se med drugim nanaša na cilje zmanjšanja toplogrednih izpustov, finančne prispevke razvitih držav državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam ter iskanje zavezništev s podobno mislečimi.

Ministri bodo razpravljali o pričakovanjih glede sprejetja sporazuma o podnebnih spremembah v Koebenhavnu, upoštevajoč zadnje stanje v mednarodnih pogajanjih, vključno z rezultatom pogajanj ad hoc delovnih skupin Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah in Kjotskega protokola v Barceloni. Takrat so si bili udeleženci enotni, da naj bi bil decembra v Koebenhavnu sprejet zgolj političen podnebni dogovor, medtem ko naj bi bila pogodba pravno sklenjena pozneje.

Pred Koebenhavnom je namreč očitno, da kongres ZDA letos še ne bo sprejel zakonodaje o podnebnih spremembah in energiji. To pomeni, da delegacija ZDA ne bo imela mandata za sprejem konkretnih obveznosti glede zmanjšanja emisij; mnogo bolj proste roke pa bo imela glede finančne in tehnološke pomoči, kar je tudi zelo pomembno.

Da bo rezultat mednarodne podnebne konference decembra v Koebenhavnu "očitno skromnejši, kot bi lahko optimalno upali", je minuli teden v Bruslju menil tudi minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari.

Ob tem je minister Gaspari tedaj še poudaril, da je Slovenija v pogajanjih znotraj EU dosegla dober napredek, tudi pri zaščiti lastnih interesov, predvsem ko gre za zmanjševanje vpliva toplogrednih plinov na okolje, povezanega z veliko pogozditvijo slovenskega območja in dobro politiko pogozdovanja in skrbjo za kakovost slovenskih gozdov.

Na današnjem zasedanju v Bruslju bo poleg razprave ministrov tudi več predavanj, na primer izvršni sekretar Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja Yvo de Boer bo predstavil dosedanja pogajanja ter svoje poglede in predloge za delovanje EU za čim boljši rezultat v Koebenhavnu.

Vir: http://www.delo.si/clanek/93264