|
Delo
|
|
Prispeval Tomaž Švagelj
|
|
Petek, 19 Avgust 2011 13:40 |
Pri Kölnu gradijo dve elektrarni, ki sta pripravljeni za »prigraditev postrojenja za sušenje premoga pred zgorevanjem«.
Pred četrt stoletja so premog včasih »utekočinjali« le fizikalno, kar pomeni, da so ga na fino zmleli in tako pridobljen prah mešali z vodo. V tej obliki so ga transportirali do velikih industrijskih porabnikov, zlasti termoelektrarn.
V naši prilogi, takrat imenovani Znanje za razvoj, smo 4. novembra 1986 o tem objavili prevod članka Ponovno odkrivanje stare energijske surovine (iz Europea). Danes se to ne dela več. Problem tovrstnega transporta namreč tiči v dejstvu, da gre za vsak kilogram vode, ki izpari v kurišču, kar 2,5 megadžula (MJ), to je 2500 kilodžulov (kJ) toplote. Tolikšna je bila izguba, ker so nastalo paro skozi dimnik izpustili v ozračje. Zdaj v Nemčiji, je posebej za Delo povedal prof. dr. Andrej Senegačnik z ljubljanske fakultete za strojništvo, v Neurathu pri Kölnu gradijo dve elektrarni, moči 1,05 gigavata (GW), to je 1050 megavatov (MW), ki sta pripravljeni za »prigraditev postrojenja za sušenje premoga pred zgorevanjem«. Tamkajšnji strokovnjaki za termoelektrarniško tehniko po njegovih besedah usmerjajo svetovni razvoj tega področja.
Naravno prisotna voda v premogu
Gre za velikanska objekta, samo kotla sta visoka 200, hladilni stolp pa 180 metrov (vanj bi šla celotna kölnska katedrala!). Na razpolago imajo dnevni kop premoga, tudi lignita, ki vsebuje do 60 odstotkov vode, v termoelektrarni BoA Niederaußem pa že obratuje pilotna naprava za sušenje premoga. Njena trenutna zmogljivost je 300 ton premoga na uro, elektrarna pa ga na uro porabi okoli 900 ton...
Celoten članek:http://delo.si/druzba/znanost/utekocinjeni-premog-ndash-slepa-ulica.htmlAAA
|