Ljubljana – Pred svetovnim podnebnim vrhom v Københavnu vodja večine slovenskih delegacij na pogajanjih Andrej Kranjc dvomi, da bo pravno zavezujoč dogovor sprejet. Dopušča sicer možnost čudeža, saj se bo na koncu vrha na Danskem znašlo vsaj 85 predsednikov držav in vlad. Klimatologinji Lučki Kajfež Bogataj pa še vedno ni jasno, zakaj se je treba o tako strokovno jasnih stvareh, kot so podnebne spremembe in nujno zmanjševanje emisij, sploh pogajati.

Po znanstvenih ugotovitvah bi morali na svetu do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za najmanj 30 odstotkov, do leta 2050 pa za 85 do 90 odstotkov. Lučka Kajfež Bogataj je na včerajšnjem posvetu predstavništva evropske komisije v Sloveniji poudarila še to, da bi morali politiki v Københavnu sprejeti še odločitev za pomoč državam v razvoju, saj smo že presegli mejo, s katero bi lahko še omejili globalno segrevanje na dve stopinji Celzija. »V vsakem primeru nas čakajo od 2,4 do 2,8 stopinje višje temperature, zato se mora prilagajanje začeti takoj,« je dejala.

Po besedah Andreja Kranjca naj bi v Københavnu sprejeli zgolj nekatere sklepe sporazuma in poskusili zapreti čim več poglavij. Celoten pravno zavezujoč sporazum nameravajo sprejeti šele do konca leta 2010. Pogajalci so sicer bolj izkušeni in bolje opremljeni s podatki kot pred vrhom v Kjotu, a je besedilo manj dodelano.

Po mnenju Igorja Pribca, profesorja s Filozofske fakultete v Ljubljani, je gospodarska kriza nazorno pokazala, da družba še ni pripravljena na preskok v trajnostni sistem. Na vrsto so prišla vprašanja golega preživetja, za reševanje okoljskih težav se tako še bolj zdi, da jih lahko odložimo na jutri. Lidija Živčič iz društva za sonaravni razvoj Focus pri tem meni, da je podnebno vprašanje že zdavnaj preseglo področje varovanja okolja, gre namreč za krizo vse družbe. »Naša družba temelji na tem, da je treba imeti vedno več, vendar planet tega ne prenese več. Bojim se časov, ko se bo večina uprla in nehala delati za to, da se manjšina lahko vozi v večjih avtomobilih,« pravi Živčičeva.

Poudarila je še, da tudi v Sloveniji razmišljamo zgolj o naraščajočih potrebah po energiji in kako jim zadostiti, nič pa o zmanjševanju porabe in premalo o izkoriščanju obnovljivih virov energije. Meni, da bi se morali usmeriti v razvoj tehnologij za izkoriščanje obnovljivih virov energije, ne pa da uvažamo kotle za biomaso s Češke in Poljske.

Pribac ugotavlja še, da bo liberalni kapitalizem lahko preživel le, če bo upošteval vse eksterne stroške posameznega početja. V zgodovini je že nekaj civilizacij izumrlo zaradi okoljskih težav. Lučka Kajfež Bogataj pa je opozorila, da je liberalni kapitalizem uspešen le zato, ker je okolje še brezplačno.

Djordje Žebeljan, predsednik nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne, je po drugi strani menil, da mora Evropa deloma zaščititi tudi svojo težko industrijo, dogovor v Københavnu ali po njem pa mora biti enak za vse države. Čar podnebnega vrha vidi zlasti v tem, da lahko države spoznajo, da si delimo en sam planet.