Proizvodnja bioplina

Gornja Radgona – Proizvodnja bioplina ima sicer veliko ekoloških prednosti in je ena od možnih načinov boja za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje, toda to področje se je v Sloveniji začelo razvijati šele, ko je slovenska vlada sprejela uredbo o ugodnejših odkupnih cenah tako proizvedene električne energije. Proizvodnja bioplina je postala predvsem posel s proizvodnjo in prodajo električne energije po subvencioniranih cenah, je včeraj na predstavitvi stanja na področju bioplina na kmetijskem sejmu AGRA dejal Tomaž Poje z oddelka za kmetijsko tehniko Kmetijskega inštituta Slovenije.

Zaradi takšnih cenovno ugodnih pogojev je od leta 2002 v Sloveniji nastalo enajst kmetijskih bioplinskih naprav s skupno močjo 13,8 MW. Več kot polovica teh naprav je v Pomurju, saj je tam veliko kmetijskih površin, in tudi Madžarska, od koder nekateri upravljavci bioplinarn uvažajo del substrata za proizvodnjo plina, je blizu.

Ker je v pripravi nova vladna uredba o subvencioniranih cenah in pogojih odkupa električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, zdaj investitorji sicer ne gradijo novih bioplinskih naprav. Nekaj pa se jih na gradnjo resno pripravlja. Načrtujejo projekte in umestitve v prostor za naprave s skupno močjo okrog 30 MW, je povedal Tomaž Poje. Z novimi in sedanjimi napravami bi pravzaprav izkoristili že vse slovenske možnosti za gradnjo bioplinarn po najmehkejši različici, po kateri bi s proizvodnjo najmanj posegli v primarno kmetijsko proizvodnjo. Po najostrejši različici – če bi kmetom prepustili odločitev, ali bodo svoj pridelek prodali za hrano ali proizvajalcem bioplina – bi za nadaljnji razvoj proizvodnje bioplina poleg sedanjih in že načrtovanih novih naprav ostalo še za okrog 34 MW moči »prostega potenciala«.