|
Dnevnik.si
|
|
Prispeval Tatjana Pihlar
|
|
Torek, 16 Avgust 2011 13:58 |
Strategija o uporabi kmetijske biomase v energetske namene predvideva, da bo treba velikost bioplinarn prilagoditi razpoložljivim surovinam in velikosti kmetij
Javna razprava o osnutku strategije o uporabi kmetijske biomase v energetske namene, katere namen je odpraviti stihijo na tem področju, se je končala. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so nam potrdili, da so prejeli nekaj pripomb, ki v splošnem izražajo nestrinjanje z omenjeno strategijo, predvsem glede omejitve uporabe glavnega pridelka z njiv in koruzne silaže za proizvodnjo bioplina ter glede postopkov pridobivanja dovoljenj za gradnjo bioplinarn. Na MKGP prejete predloge in pripombe še preučujejo, zato nam jih niso hoteli posredovati, strategijo pa bodo predstavili 24. avgusta na okrogli mizi na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni.
MKGP daje v strategiji v kmetijstvu prednost izrabi odpadne biomase, ne glavnim pridelkom s polj (koruzni silaži), v gozdarstvu pa lesni biomasi, za katero ni zanimanja, da bi jo predelali v izdelke. V Sloveniji ima večina zgrajenih bioplinarn zmogljivost en megavat ali več, če bo strategija sprejeta v predlagani obliki, pa bodo v prihodnje pri nas nastajale manjše bioplinarne, katerih velikost bo prilagojena razpoložljivim surovinam za proizvodnjo bioplina in velikosti kmetij. "Raba žit in kakovostne hlodovine v energetske namene je z vidika nacionalnega gospodarstva neprimerna. Dodana vrednost je pri pridobivanju energije praviloma manjša kot v živilsko- in lesnopredelovalni industriji," ugotavljajo avtorji osnutka strategije o uporabi kmetijske biomase v energetske namene...
Celoten članek:http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042465405AAA
|