Dušan Plut: Bioplinarne  so  popolnoma  nenadzorovano   področje,  nad njimi ni  nobenega  pregleda

Ljubljana   V  Sloveniji za zdaj  obratuje  enajst bioplinskih  naprav,   ki   iz  živinskih   gnojil  in kmetijskih  rastlin   (predvsem   silažne koruze,   siliranega   žita in silirane  trave) proizvajajo  elektriko, njihov  stranski produkt  je  med  drugim   toplota,  v  njih  proizvedeni  bioplin pa lahko  služi  tudi kot pogonsko gorivo.    To je v skladu   z nacionalnim   akcijskim  načrtom  za  energetsko  učinkovitost,  s katerim se je   Slovenija obvezala,   da bo do leta  2020   zmanjšala   izpuste  toplogrednih plinov  in  izdatno povečala delež obnovljivih   virov  energije.   Toda  mnogi  strokovnjaki  opozarjajo,  da  na tem področju vlada  anarhija,  da  ni nadzora  nad   gradnjo in delovanjem  bioplinarn,   sploh  ne z vidika  njihovega  vpliva  na okolje   in  na  prehransko varnost.

»To je  popolnoma  nenadzorovano   področje.  Nobenega  pregleda  ni,«   je prepričan okoljevarstvenik  dr.  Dušan  Plut   z ljubljanske   filozofske  fakultete.   Pravi, da je pregledal    vse  zapise,  ki obstajajo o  bioplinarnah,  katerih   avtorji  pa so     večinoma    investitorji   teh  naprav.  »Tako  imamo   po eni strani  študije s samimi   plusi  na račun  bioplinarn, na  drugi strani   pa številne   civilne   iniciative,   ki tem  napravam  nasprotujejo. Celovite    analize    ter realne ocene  njihovih  pozitivnih in negativnih    vplivov  pa ni,«   ugotavlja  profesor    Plut.

Kaj  je v gnojevki in kje konča?

Plut opozori  na   konkreten    primer    anarhije.  Gre  za  bioplinarno   na Lokvah pri  Črnomlju,  o  težavah s katero    so  konec minulega  tedna    govorili          na javni  tribuni. V tej  bioplinarni  naj bi po zagotovilih  njenega vodstva   predelovali  le    kuhinjske odpadke,    odpadno  sadje in zelenjavo,  silažno koruzo  in   gnojevko    s prašičje  farme,  krajane   pa skrbi predvsem  stranski   produkt  proizvodnje  bioplina v njej  –  gnojevka,  ki konča  na    tamkajšnjih silno  občutljivih  kraških  tleh in bi lahko  ogrozila   vire  pitne vode.   Dr.  Božidar  Flajšman  iz  Ekološkega   foruma  LDS   namreč pravi, da   tudi po petkovi javni tribuni ni  nič bolj  jasno,   za kakšne količine  gnojevke  gre, kam jo odlagajo in koliko  ter kaj  vse  je v njej.   Dušan  Plut  pa dodaja,   da  so v tem primeru   inšpekcijske  službe povsem  zatajile.   Po njegovem  bi morali v  Sloveniji  pripraviti   trajnostno strategijo   pridobivanja električne  energije   s  pomočjo     bioplina,  v kateri ne bi  upoštevali le  gospodarsko-energetskega  vidika teh  naprav,  temveč  tudi njihov  vpliv   na okolje   in na prehransko varnost.

»V Sloveniji  imamo le še  približno 50-odstotno   samooskrbo s  hrano, zato bi morali  prepovedati uporabo koruze  za  proizvodnjo  bioplina in  na kmetijskih  površinah pridelovati  hrano   za ljudi,   ne  pa energetske  rastline   za  namene   bioplinarn,«    je prepričan    dr.   Plut.  Marjan  Kolar  iz  Gospodarskega  interesnega  združenja   bioplin   (in eden od  lastnikov  bioplinskih naprav)  pa      meni,  da     je  to, da  nam  bodo     te  naprave     odžirale  hrano,    zavajajoča  predstava.  »To se  ni zgodilo   še  nikjer na svetu in nobene  bojazni ni, da bi se pri nas,«  je na nedavni  novinarski konferenci   poudaril  Kolar.

Grabež  kmetijskih  zemljišč   po vsem  svetu