Ljubljana - Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je opozorila na problematiko varovanja okolja "predvsem z vidika, kako država poskrbi za to, da bi se onesnaževanje dogajalo v okvirih, ki so zakonsko določeni". Kot je pojasnila, so v nekaterih primerih pri postopkih pridobivanja raznih dovoljenj s strani države odkrili napake.

Zdenka Čebašek Travnik. (Foto: Matjaž Rušt)

Varuh človekovih pravic se ukvarja tudi z varovanjem okolja, saj mu zakon o varovanju okolja nalaga odgovornost za varovanje pravice do zdravega življenjskega okolja, je na novinarski konferenci poudarila Čebašek Travnikova.

Namestnica varuhinje Kornelija Marzel je ob tem dejala, da so lani obravnavali 132 primerov s področja varovanja okolja, kar je 7,3 odstotka več kot v letu prej. To po njenih besedah kaže tudi na zavedanje ljudi o pomenu zdravja in zdravega življenjskega okolja. Predvsem se je povečalo število primerov s področja urejanja prostora, ki med drugim zajema sprejemanje prostorskih aktov lokalnih skupnosti, spremembe namembnosti zemljišč, moteč hrup in motečo svetlobo.

Obravnavali so precej primerov, ki so se nanašali na smrad iz različnih virov, primerov zaradi zmanjšanja kakovosti življenja zaradi bližine avtocest ali drugih objektov, ki so umeščeni v nek prostor, ljudi moti tudi škropljenje v bivalnem okolju, pravi Marzelova.

Po njenih besedah je precej moteče tudi, da nimamo predpisa, ki bi zagotavljal obveznost ugotavljanja izpustov za manjše reje živali, in da inšpekcijske službe pogosto delujejo v nezakonitih rokih.

Na osnovi ugotovitev vsako leto državnemu zboru in vladi priporočijo tudi nekatere ukrepe za izboljšanje stanja. Tokrat so med drugim vladi in lokalnim skupnostim priporočili, naj v postopku sprejemanja predpisov čim bolj omogočijo sodelovanje javnosti, saj "veliko problemov izhaja iz tega, ker ljudje niso seznanjeni s postopki sprejemanja predpisov in okoljskih aktov", meni Marzelova.

Po njenih besedah vsako leto inšpektorat za okolje in prostor opozarjajo tudi, da bi bilo treba zagotoviti ustrezne pogoje za izvajanje inšpekcijskih nalog. Sodelovanje z ministrstvom za okolje in prostor ocenjuje kot solidno, pogrešajo pa "koordinirano delovanje vseh služb ministrstva".

Med primeri, ki jih je varuhinja obravnavala s področja varovanja okolja, so na današnji novinarski konferenci med drugim izpostavili Bioplinarno Motvarjevci, ki ima pravnomočno gradbeno dovoljenje in je v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja. Najbližja hiša se nahaja 30 metrov od parcelne meje z bioplinarno, do koder naj bi se sicer zaključilo vplivno območje bioplinarne. Po mnenju varuhinje pa bioplinarna ne sodi v to okolje in je postavljena na neprimerni lokaciji.

Toda podlago za tovrsten objekt v tem okolju je dala lokalna skupnost v svojih prostorskih dokumentih, je zapisano v poročilu varuhinje. "Kadar odločitve lokalnih skupnosti sledijo predvsem kratkoročnim interesom kapitala, imajo takšne odločitve lahko dolgoročne posledice za okolje, ki jih je pozneje težko odpraviti. Težko pa je preprečiti ali celo ustaviti dejavnost, ko jo že umestimo na neko lokacijo, čeprav njeno delovanje zelo opazno povzroča probleme in slabša kvaliteto življenja in življenjskega okolja," poudarjajo.

V zgornji Mežiški dolini, kjer se že četrto leto izvajajo aktivnosti za izboljšanje kakovosti okolja, ki je močno onesnaženo s svincem, je osnovno merilo uspešnosti programa vsebnost svinca v krvi otrok. Lanska študija je po navedbah varuhinje v poročilu pokazala, da je delež otrok s povišano vsebnostjo svinca v krvi nekoliko nižji.

Vendar izvajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na tem območju, kot meni varuhinja, poteka prepočasi, zato predlaga, naj se dinamika izvajanja ukrepov pospeši, pri čemer je nujen tudi učinkovit in reden nadzor obstoječih virov komisij. Kot je dejala Čebašek Travnikova, bodo priporočili tudi, da se za to območje nameni več finančnih sredstev za sanacijo.

Na novinarsko vprašanje, ali je prejela tudi kakšno pritožbo v zvezi z gradnjo plinskih terminalov v Žavljah, je Čebašek Travnikova odgovorila, da ne. Ob tem je pojasnila, da je kot varuhinja pristojna za urejanje zadev v Sloveniji in ne more vplivati oziroma izrekati priporočil italijanski vladi.

Sicer je poudarila, da zadevo pozorno spremljajo in da imajo možnost ukrepati in preveriti pri slovenskem ministrstvu za okolje in prostor, ali je naredilo vse potrebno. To, da je poleti okoljski minister Karel Erjavec zahteval vso dokumentacijo v zvezi s terminalom, varuhinja ocenjuje kot ustrezno ravnanje.

Ob tem je še dodala, da pri gradnji plinskih terminalov "nedvomno čezmejni vplivi bodo" in da je mednarodno povezovanje možno preko komisarja za človekove pravice.

Vir: http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042303390