Večina stanovanj je bila v letu 2009 ogrevana s centralnim ogrevanjem, okoli 78 odstotkov; skoraj 12 odstotkov stanovanj je bilo ogrevanih lokalno, okoli 10 odstotkov pa z daljinskim ogrevanjem. Podobno je veljalo tudi za ogrevanje sanitarne vode: 57 odstotkov sanitarne vode je bilo ogrevane s centralnim ogrevanjem, 33 odstotkov z lokalnim ogrevanjem, okoli 10 odstotkov pa z daljinskim ogrevanjem.

Največ električne energije se je v letu 2009 porabilo za velike gospodinjske aparate.

Razdelitev porabe električne energije po namenih je pokazala, da se je v gospodinjstvih v letu 2009 največ električne energije porabilo za velike gospodinjske aparate (hladilne in zamrzovalne naprave, pralne, sušilne in pomivalne stroje ter pečice in mikrovalovne pečice), in sicer 1000 GWh ali 32 odstotkov. Za ogrevanje sanitarne vode se je porabilo nekaj več kot 600 GWh (19 odstotkov), za ogrevanje prostorov pa 350 GWh (11 odstotkov) električne energije. Poraba električne energije za osebne računalnike in televizijske sprejemnike je znašala 290 GWh (9 odstotkov), za razsvetljavo pa 280 GWh (9 odstotkov).

Gospodinjstva so v letu 2009 porabila več kot 49.000 teradžulov (TJ) energije. To so zadnji podatki statističnega urada, ki so bili objavljeni julija. Največ energije je bilo porabljene za ogrevanje prostorov, in sicer 32.400 TJ ali 66 odstotkov. Za ogrevanje sanitarne vode je bilo porabljenih 7800 TJ ali 16 odstotkov energije. Za razsvetljavo, električne naprave in druge namene pa je bilo porabljenih 15 odstotkov energije ali okoli 7300 TJ. Za kuhanje je bilo porabljenih skoraj 1800 TJ ali več kot 3 odstotke vse porabljene energije...