Pri določanju vplivov energijskih virov na okolje je poleg toplogrednih emisij treba upoštevati še porabo vode, izkoriščanje tal in drugo

Najbolj temeljita raziskava, ki obstaja, je analiza izpustov toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu posameznega vira energije. Vendar ta meri le povzročene emisije oziroma vplive na okolje, ki se izražajo tudi v emisijah. Druge okoljske posledice primerjalno niso raziskane, čeprav je energetika tisti industrijski sektor, ki po besedah klimatologinje dr. Lučke Kajfež Bogataj porabi največ svetovnih zalog pitne vode. Pri nekaterih virih je problematična tudi raba tal, tu pa je še izkoriščanje drugih naravnih virov, kot so na primer rudnine.

Vpliv mnogih dejavnikov

Ena izmed boljših analiz izpustov toplogrednih plinov v življenjskem ciklu posameznega energijskega vira je bila leta 2006 narejena za angleški parlament. Gre za izračun tako imenovanega ogljičnega odtisa, v katerega je zajeta celotna količina ogljikovega dioksida (CO2) in drugih toplogrednih plinov, ki se sproščajo skozi ves življenjski cikel procesa ali proizvoda.

Čeprav ima vsaka elektrarna nekoliko drugačen ogljični odtis, saj ni vedno zgrajena iz istih materialov, uporablja različne vrste premoga ali biomase, vire pridobiva iz različno oddaljenih krajev..., avtorji študije zagotavljajo, da med posameznimi tehnologijami razmerja ostajajo enaka. Največji ogljični odtis imajo elektrarne na fosilna goriva. Te največ emisij proizvedejo pri proizvodnji električne energije, medtem ko pri nizkoogljičnih tehnologijah emisije v največji meri nastajajo posredno. Torej pri pridobivanju virov za proizvodnjo elektrike, pri gradnji tehnologije, njenem vzdrževanju in razgradnji...