Ljubljana - Po tem, ko smo včeraj v Dnevniku razkrili, da bo morala država zelo verjetno že prihodnje leto dvigniti višino prispevka za subvencioniranje obnovljivih virov energije, bi lahko ceno električne energije v kratkem povečal tudi dvig omrežnine. Ta po uradnih podatkih sestavlja skoraj 47 odstotkov povprečnega mesečnega izdatka na računu za električno energijo, ki ga plača slovensko gospodinjstvo.

Slovenske porabnike električne energije po povišanju enega od prispevkov, ki jih je uvedel energetski zakon, zelo verjetno čaka še dvig omrežnine. »O številkah ne bi želela govoriti, saj so metodologija in izračuni še v pripravi,« je povedala direktorica Agencije za energijo Irena Praček. 

V Agenciji za energijo tako že pripravljajo predlog cen omrežnine za novo regulativno obdobje po 1. januarju 2011. Čeprav direktorica agencije Irena Praček "o številkah včeraj ni želela govoriti, saj so metodologija in izračuni še v pripravi", pa je iz podatkov o gibanju višine omrežnine v minulih letih mogoče razbrati, da bo ta leta 2011 skoraj zagotovo višja. Če bi torej država dvignila omrežnino za deset odstotkov, bi povprečno slovensko gospodinjstvo, ki električno energijo uporablja za vsakodnevna opravila v gospodinjstvu, segrevanje sanitarne vode in klimatske naprave, po grobih izračunih to stalo okrog 1,5 evra na mesec.

Država sicer odjemalcem obračunava dve omrežnini, za prenosno in distribucijsko omrežje, z njo pa financira Eles in elektrodistribucijska podjetja pri vzdrževanju omrežja in izvajanju sistemskih storitev. Po javno dostopnih podatkih je agencija "prenosne" omrežnine nazadnje dvignila leta 2003. Takrat jo je skupaj z "distribucijsko" omrežnino podražila za 15,5 odstotka, vlada Antona Ropa, v kateri je ministroval tudi Janez Kopač, ki zdaj vodi direktorat za energijo pri ministrstvu za gospodarstvo, pa je obe omrežnini že leto dni kasneje "zamrznila" zaradi tarifnih odjemalcev, torej gospodinjstev. Višina omrežnine za distribucijsko omrežje se je tako dvignila leta 2007, in sicer za 3,6 odstotka, ki jim je vlada prištela še rast življenjskih stroškov. Medtem ko se je ista omrežnina še lani ponovno podražila za 3,2 odstotka, je vlada rast "prenosne" omrežnine usklajevala zgolj z rastjo življenjskih stroškov, obe omrežnini pa sta na ostali na isti ravni tudi letos.

Ob tem velja spomniti, da je Eles v obdobju, ko je omrežnina za njegovo financiranje mirovala, ustvarjal visoke dobičke (samo v letu 2006 skoraj 30 milijonov evrov), ki jih je agencija za energijo s takšnimi ali drugačnimi pravnimi težavami prelivala v omrežnino in jo s tem ohranjala na enaki ravni. Elesov finančni položaj je danes popolnoma drugačen. Družba, ki je imela še v začetku leta težave z likvidnostjo, naj bi po nekaterih napovedih poslovno leto celo končala z izgubo, kar pomeni, da bo agencija vir za pokrivanje izpada pri omrežnini zelo verjetno našla pri uporabnikih električne energije.

Tako vse kaže, da bodo zneski na računih za električno energijo v prihodnjih letih višji ne glede na to, ali bo cena te dobrine dejansko ostala na enaki ravni. Medtem ko smo že včeraj poročali, da je država konec oktobra potihoma že podražila tudi prispevek za zagotavljanje zanesljive oskrbe iz domačih virov, ki je namenjen financiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH), pa nam na ministrstvu za gospodarstvo včeraj niso pojasnili, komu je namenjen prispevek za zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti v državi, katerega uvedbo od začetka leta dovoljuje energetski zakon.

Tega je sicer mogoče najti v členu, ki govori o javnih razpisih, s katerimi bo država iskala nove zmogljivosti električne energije v primeru, če bo kateremu izmed proizvodnih objektov pred tem odvzela energetsko dovoljenje. V komentarju k spremembam energetskega zakona (EZ-C) pa je mogoče prebrati, da so državni uradniki možnost uvedbe omenjenega prispevka vanj vpisali, ker so želeli preprečiti, da bi na teh razpisih kandidirale "okoljsko nesprejemljive enote", pri čemer teh podrobneje ne definira.

Vir: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042314215