Elektro Ljubljana, ki daje kruh 1170 zaposlenim, je zaradi prevelike kratkoročne zadolženosti in neporavnanih obveznosti odjemalcev v resnih likvidnostnih težavah.

»Hodimo po robu insolventnosti, dodatnih posojil pa zaradi intenzivnega zadolževanja v preteklosti ne moremo najeti. Letos bomo lahko izpeljali le za 24 milijonov evrov investicij, kar je pol manj od načrtov,« je včeraj za Dnevnik dejal  predsednik nadzornega sveta Andrej Šušteršič in napovedal, da bodo ministrstvo za gospodarstvo v kratkem zaprosili za soglasje pri pretvorbi dela kratkoročnih posojil v dolgoročna.

Elektro že lani prekratek za 21 milijonov evrov

Da je Elektru Ljubljana za pokritje tekočega poslovanja in investiranja že lani zmanjkalo skoraj 21 milijonov evrov, je potrdil tudi skrbni pregled podjetja, ki so ga opravili v družbi Jerman $amp; Bajuk. Ta po naših informacijah razkriva, da denarni tok Elektro Ljubljana še zdaleč ne zadošča za financiranje investicij. Od slabih 26 milijonov evrov denarnega toka, ki ga je podjetje lani ustvarilo iz poslovanja, je namreč okrog 25,4 milijona porabilo za amortizacijo in obresti od bančnih posojil.

Vse našteto pomeni, da je Elektru Ljubljana za financiranje investicij ostalo le 600.000 evrov. To je le dober odstotek zneska, ki ga je podjetje lani porabilo za investicije (52 milijonov evrov), iz česar izhaja, da lahko podjetje investicijska posojila servisira zgolj z nadaljnjim zadolževanjem. Samo lani je podjetje najelo štiri nova posojila v skupni višini 32 milijonov evrov, pri čemer se je po dostopnih podatkih zgolj med oktobrom in decembrom lani kratkoročno zadolžilo za 14,5 milijona evrov, ki jih je porabilo izključno za tekoče poslovanje. Ta posojila zapadejo letos jeseni. Zadnji dan minulega leta je imelo tako skupaj za okrog 96 milijonov evrov obveznosti do bank, torej skoraj dvakrat več kot leta 2007, s kratkoročnimi viri pa je financiralo že skoraj desetino vseh dolgoročnih sredstev. To po oceni avtorjev skrbnega pregleda   negativno vpliva na kratkoročno plačilno sposobnost družbe.

Uradno: MG bi tržne dele distribucij pripojil stebroma

Na ministrstvu, ki ga vodi Darja Radić, imajo sicer z največjim domačim elektrodistribucijskim podjetjem velike načrte.  Včeraj so nam namreč potrdili, da nameravajo tržne dele, torej dejavnosti nakupa in prodaje električne energije, v vseh petih elektrodistribucijah oddeliti v nova podjetja, pri čemer se zavzemajo, da bi z državnimi deleži v njih dokapitalizirali oba domača elektroenergetska stebra: Holding slovenske elektrarne (HSE) in Gen Energijo. »Solastniški delež države v omrežnem delu petih obstoječih distribucij nameravamo prenesti v last Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO), do leta 2020 odkupiti deleže zasebnikov v teh družbah in jih nato skupaj s SODO tudi združiti,« so nam pojasnili na ministrstvu...