Ljubljana - Na Energetski zbornici Slovenije (EZS) imajo že dva meseca na mizi študijo, za katero so plačali okrog 420.000 evrov, a očitno še vedno natančno ne vedo, kaj bodo z njo počeli.

Gre za akcijski načrt uporabe obnovljivih virov energije, katerega izdelavo je zbornica decembra 2008 naročila pri konzorciju petih podjetij, inštitutov in fakultete. Eden od izvajalcev je tudi Ekonomski inštitut pravne fakultete (EIPF), ki je v solastnišvu sedanjega finančnega ministra Franca Križaniča, omenjeni inštitut pa je Križanič tudi vodil v obdobju, ko se je ta prijavil na razpis za izbiro pripravljalca akcijskega načrta. Energetski zbornici sicer predseduje Milan Medved, prvi mož Premogovnika Velenje. Ta lignit skoraj izključno prodaja TE Šoštanj, pri čemer bodo zakon o poroštvih za gradnjo šestega bloka omenjene termoelektrarne pisali prav na ministrstvu, ki ga vodi Križanič.

Ta je bil skupaj s kolegi iz vlade Boruta Pahorja za ministra uradno imenovan dobra dva meseca po tem, ko je upravni odbor zbornice odločil, da bo ta z izvajalci, med drugim tudi s Križaničevim EIPF, sklenila pogodbo o izdelavi akcijskega načrta. Pred kratkim je vlada prav na Križaničev predlog Medveda imenovala še v nadzorni svet Darsa, ki mu zdaj tudi predseduje.

Je torej povezava med Medvedom in Križaničem, ki je od zbornice jeseni 2008 osebno dobil vabilo za sodelovanje pri pripravi študije, najpomembnejši razlog, da je zbornica v izdelavo akcijskega načrta vložila skoraj pol milijona evrov? Že pred časom smo namreč poročali, da pri pripravi omenjenega načrta ne sodeluje ministrstvo za gospodarstvo. To je ponudbo energetske zbornice uradno zavrnilo prav zaradi "visokega zneska za pripravo projektne naloge".

Pri tem velja opozoriti, da na ministrstvu, ki ga vodi Matej Lahovnik, že skoraj leto dni glede obnovljivih virov energije pripravljajo nacionalni akcijski načrt, v katerem naj bi določili prednostne naloge in cilje, do sredine leta pa ga morajo poslati v Bruselj. Po dostopnih podatkih pri pripravi študije prav tako ni sodelovalo ministrstvo za okolje in prostor, ki ima pri pri obnovljivih virih ključno vlogo z določanjem okoljevarstvenih predpisov in vodenjem postopkov umeščanja v prostor. "Na upravnem odboru smo že razpravljali o tem, kakšni bodo naši nadaljnji koraki. Gre za proces, ki bo trajal desetletja," je na vprašanje, kaj bo zbornica počela z akcijskim načrtom, odgovoril njen izvršni direktor Niko Martinec.

Kljub temu je vsaj iz tarif za svetovalno delo, ki jih predpisuje GZS, mogoče razbrati, da je energetska zbornica za študijo plačala zasoljeno ceno. Kot je včeraj za Dnevnik pojasnil Djani Brečević, direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET), ki je eden od petih pripravljavcev študije, ta obsega 600 strani. To posledično pomeni, da je zbornica za eno stran študije plačala 700 evrov. Če so pripravljalci študije zbornici zaračunali povprečno urno tarifo za mlajšega svetovalca (80 evrov), ki jo določajo pravila GZS, to pomeni, da jim je pisanje ene strani v povprečju vzelo skoraj devet ur časa. Če je študijo v vsakem od petih sodelujočih podjetij, univerz oziroma inštitutov pripravljala po ena oseba, pa je po istem kriteriju in tarifi za to porabila okrog 120 delovnih dni. Za primerjavo: odvetnik z urno tarifo v višini 45 evrov bi moral za znesek, ki ga je plačala zbornica, oddelati več kot 9300 ur dela, kar preračunano v delovne dni po osem ur znese več kot tri leta.

"Študijo smo končali že lani novembra. Gre za strokovno analizo, predložili pa smo jo vsem članom zbornice, ki so podpisali pismo o nameri o pristopu k sofinanciranju projekta," je pojasnil Brečević. Večino stroškov izdelave načrtov sicer predstavljajo vzporedne raziskave davčne politike države, virov financiranja in okoljskih pogojev za gradnjo energetskih objektov.