Od 1. julija 2012 bodo naprave, ki za proizvodnjo bioplina pretežno uporabljajo koruzno silažo, denarno prikrajšane

Vlada je s tem v celoti ugodila GIZ Bioplinu oziroma družbi Keter, ki pri nas gradi največ bioplinarn. Bioplinarjem je v tem primeru pritrdil tudi Inštitut za javno upravo v Ljubljani, saj je v pravnem mnenju - naročnik je bil GIZ Bioplin - med drugim ugotovil, da je šla vlada pri poseganju v obstoječa pogodbena razmerja neustavno daleč, ko je za nazaj posegla v že sklenjene pogodbe o zagotovljenem odkupu električne energije iz obnovljivih virov ali v izdane odločbe o višini podpore. Pravnik dr. Rajko Pirnat je opozoril, da bi morala vlada te spremembe uveljaviti ob dovolj dolgem prehodnem obdobju, a tega ni storila.

Napako je popravila z novo uredbo, s katero pa se na kmetijskem ministrstvu (MKGP) ne strinjajo v celoti, in sicer glede prehodnega obdobja ter priznavanja spremenljivih stroškov proizvajalcem bioplina iz kmetijske biomase, zato je bila obravnava tega dokumenta na vladni seji zelo vroča. Na MKGP so vztrajali, da se v prehodnem obdobju (do 1. julija 2012) bioplinarjem priznani spremenljivi stroški znižajo za 30 odstotkov, če pri proizvodnji bioplina uporabljajo več kot 40 odstotkov koruze, a je gospodarsko ministrstvo temu nasprotovalo - s pojasnilom, da bi to pomenilo poseg v upravičena pričakovanja investitorjev in bilo povod za izplačilo visokih odškodnin. Na koncu so obveljale vse zahteve GIZ Bioplina. To pomeni, da bioplinarne, ki se bodo v energetsko omrežje priključile po 1. juliju 2012 in za proizvodnjo bioplina uporabljajo več kot 40 odstotkov glavnega pridelka njiv, ne bodo upravičene do subvencije za proizvedeno elektriko. Tistim bioplinarnam, ki za proizvodnjo bioplina uporabljajo več kot 25 in manj kot 40 odstotkov koruzne silaže in drugih žit, pa bodo po 1. juliju 2012 priznane referenčne stroške znižali za 30 odstotkov...