Po majskem javnem pozivu je Eko sklad prejel že okoli 12.000 vlog za nepovratna sredstva. Vendar mnogi ob obsežni razpisni dokumentaciji prezrejo pomembno informacijo, ki vabi potencialne investitorje k več ukrepom za večjo energetsko učinkovitost stanovanj in hiš, s čimer lahko tudi brez evra v žepu pridobijo ob nepovratnih sredstvih še posojilo. Za to izjemo pa morajo izpolniti en sam glavni pogoj.

Franc Beravs, direktor Eko sklada, opozarja na to prezrto informacijo: »Predvsem tisti, ki bi se odločili za izvedbo vsaj treh ukrepov pri obnovi obstoječega objekta, gre za naložbe nad vrednostjo 20.000 evrov, lahko pridobijo tako nepovratna sredstva kot tudi kredit pod ugodnimi pogoji.«

Poudariti je treba, da gre za seznam še neizvedenih ukrepov iz javnega poziva (4SUB-OB10), s katerimi imajo zlasti lastniki individualnih hiš možnost, da izvedejo več energetsko učinkovitih projektov hkrati in tako pridobijo poleg nepovratne finančne spodbude v višini četrtine vrednosti projektov tudi ugodno posojilo sklada, kadar višina predvidene nove naložbe v večjo energetsko učinkovitost objekta presega 20.000 evrov.

V razpisnih pogojih je namreč natančno določeno, da se potencialni vlagatelj lahko poteguje za nepovratna sredstva ali pa za ugodno posojilo, če se odloči za enega s seznama ukrepov večje energetske učinkovitosti; za oboje se ne more. Primer iz prakse: tisti, ki je privarčeval lastni denar v višini 75 odstotkov načrtovane naložbe v denimo energetsko varčnejša okna ali toplotno izolirano fasado, se bo na razpisu potegoval za nepovratna sredstva (četrtina načrtovane naložbe), tisti, ki privarčevanega denarja nima, bo na Eko skladu oddal le vlogo za posojilo. Slovenci pridno pišejo vloge in, kot ugotavljajo na Eko skladu, tudi marljivo varčujejo, s čimer si zagotovijo nepovratno finančno spodbudo države za tovrstne projekte.

Omenjeno izjemo – sicer jasno zapisano v javnem pozivu – da lahko nekdo pridobi hkrati tako nepovratno finančno spodbudo kot tudi ugodno posojilo, če načrtovana nova naložba presega znesek 20.000 evrov, je doslej (od 21. maja) zasledil le en vlagatelj. To kaže, da premalo pozorno beremo razpisne pogoje. Mimogrede, omenjeni vlagatelj, ki je v vlogi zapisal, da načrtuje več ukrepov hkrati – toplotna izolacija fasade, vzidava energetsko varčnih oken in postavitev sončnih zbiralnikov na strehi – že ima v rokah odločbo, ki mu omogoča tako nepovratna sredstva kot posojilo.

Ponovimo, kako vlagatelj pridobi oboje: v vlogi navede vsaj tri ukrepe s seznama javnega poziva in skupni znesek nove naložbe mora po originalnem (!) predračunu presegati 20.000 evrov.

Vzorčen je lahko primer vlagatelja, ki se odloči, da bo na svojem objektu izvedel toplotno izolacijo fasade, morda še kotel na lesno biomaso in vzidal primerna okna. Skupni predračunski znesek denimo znaša 24.000 evrov. Če so cene opreme v predračunu povprečne, bo vlagatelj pridobil 6000 evrov nepovratnega državnega denarja in tudi odobreno posojilo Eko sklada v višini 18.000 evrov, ki ga bo vlagatelj lahko odplačeval deset let ob zagotovljeni fiksni obrestni meri (mesečni obrok ne bi presegel 200 evrov). »To je primer 100-odstotno pokrite naložbe s sredstvi našega sklada,« pojasnjuje Beravs.