Ljubljana - Ljubljanica je ena najbolj onesnaženih slovenskih rek - tudi zato, ker še vedno nima zgrajene komunalne čistilne naprave. Ljubljanico in njene vodne vire v Ljubljani redno onesnažujejo odpadne vode iz naselij, ki nimajo zgrajene kanalizacije, staro kanalizacijsko omrežje, industrijski kompleksi z odvajanjem neprimernih odpadnih voda, izcedne vode iz ljubljanskega odlagališča odpadkov, izpusti iz plovil in človeški dejavnik.

Po mnenju predsednika Društva rečnih kapitanov Toma Zupančiča se je čistoča vode izboljšala, odkar je nehala delovati tovarna Industrija usnja Vrhnika, ki je imela po njegovem mnenju okolju zelo neprijazno predelovanje usnja. Trenutno so tako največji problem komunalne vode, predvsem iz Štepanjskega naselja in Rakove jelše.

Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da na tem področju država sodeluje z občinami. Na območju Ljubljanice je v teku nadgradnja kanalizacijskega omrežja pod imenom Izboljšava hidravličnega delovanja kanalizacijskega sistema v Ljubljani, ki jo izvaja JP Vodovod-Kanalizacija. Kot prioriteta je predvidena ureditev Rakove jelše, kjer je zaključek del predviden do začetka leta 2011. Pri gradnji čistilne naprave v Rakovi jelši je namreč prišlo do delnega zdrsa terena, zato so bile izvedene dodatne geomehanske raziskave, na osnovi katerih bo projektant predlagal novo rešitev temeljenja. V sredo je bil za gradnjo komunalnih vodov na Poti na Rakovo jelšo in v Ulici Štefke Zbašnik izbran izvajalec SCT s pridruženim partnerjem CPL za vrednost del v višini 739.000 evrov. Trenutno poteka desetdnevni pritožbeni rok, če pritožbe ne bo, bo podpisana pogodba s SCT.

V teku pa je tudi pridobivanje upravnih dovoljenj za gradnjo zadrževalnih bazenov v Štepanjskem naselju ob Kajuhovi ulici, v Savskem naselju ob Stolpniški ulici in pred Centralno čistilno napravo Ljubljana, ki naj bi bili zgrajeni do konca leta 2010.

Prav tako je problematičen predel za zapornico na Gruberjevem prekopu, kjer se nabirajo številni odpadki, in del od Cukrarne proti Mostam, zlasti v bližini Mrtvaškega mosta, kjer je voda močno onesnažena, trava pa tako razrasla, da prekriva že skoraj vso površino reke. Alenka Loose, načelnica oddelka za varstvo okolja MU MOL, pojasnjuje: "Ljubljanica je zelo obremenjena s snovmi organske narave, ki za razgradnjo potrebujejo kisik. Zato so razmere najslabše poleti, ko je zaradi povišanih temperatur vsebnost kisika v vodi manjša, hkrati pa razmere poslabšujejo še manjši pretoki. Poleg organskih snovi sta v vodi prisotna orto fostat in amonij, kar dokazuje, da gre za onesnaženje reke z odpadno komunalno vodo. Mikrobiološke razmere v reki Ljubljanici na celotnem toku ne izpolnjujejo kriterijev za kopalne vode; v vodi je prisotno veliko število mikroorganizmov fekalnega izvora." Po njenem mnenju bo treba sistematično urediti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na povodju vodotokov in odvodnikov, ki se izlivajo v Ljubljanico.

Vzdrževanje pretočnosti strug s ciljem zagotavljanja večje poplavne varnosti in odstranjevanje odpadkov, zarasti, plavja, ki lahko bistveno vplivajo na vodni režim je v skladu z zakonom o vodah v pristojnosti Agencije RS za okolje (ARSO). Za Ljubljanico ARSO še letos načrtuje čiščenje struge dolvodno do sotočja z Gruberjevim prekopom.

Kot še ocenjujejo na oddelku za varstvo okolja MOL, obremenitev reke povzroča tudi urbana raba prostora v gorovodnem toku reke, predvsem na območju Vrhnike, zato bi bilo treba sanirati tudi vire onesnaževanj zunaj Ljubljane, saj Ljubljanica v mesto že priteče onesnažena. Poleg tega bi bilo treba preprečiti tudi razpršeno mikrobiološko onesnaževanje s kmetijskih površin.

Vir: http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042296838