Svoj delež k zaviranju uporabe obnovljivih virov energije v Sloveniji prispevajo prav vsi: država z neučinkovitim izvajanjem lastnih dokumentov, gospodarstveniki z mešetarjenjem za svoj kos mamljive energetske pogače, okoljevarstveniki z nasprotujočimi si vidiki glede okoljskih vplivov obnovljivih virov energije. Primerov takšnega spodkopavanja obnovljivih virov energije je precej. Poglejmo si le tiste, ki naj bi nekoč v prihodnosti v največji meri tešili slovensko energetsko lakoto: hidroelektrarne, biomaso ter sončne in vetrne elektrarne.

Eden najbolj očitnih primerov državne neučinkovitosti je gradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi, ki bodo po najugodnejšem scenariju zgrajene vsaj leto dni pozneje, kot je bilo prvotno načrtovano. Samo sprejemanje državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Brežice namreč zamuja že več kot dve leti.