Trgovanje z lesom je gozdarjem lani navrglo 21 milijonov evrov, če bi ga predelali v izdelke, bi bila številka bistveno višja

Trgovanje z lesom je gozdarjem lani navrglo 21 milijonov evrov, če bi ga predelali v izdelke, bi bila številka bistveno višja

Notranjsko-kraška regija je najredkeje naseljena regija v Sloveniji, za slovenskim povprečjem šepa tudi v raziskovalni dejavnosti. Narava jo je bogato obdarila z lesom, ki pa v tujino na vagonih odhaja večinoma nepredelan z nizko dodano vrednostjo. Lesnopredelovalna podjetja iz regije zato skupaj z raziskovalno sfero in drugimi podpornimi ustanovami v okviru razvojnega centra Intech-Les snujejo prelom krize. Les kot napreden material vidijo celo v razvoju avtomobilske industrije.

Notranjsko je narava bogato obdarila z lesom, vendar številnih možnosti, ki jih ponuja, tam še niso izkoristili. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Prof. dr. Franc Pohleven, predavatelj na ljubljanski biotehniški fakulteti in vodja Slovenske gozdno-lesne tehnološke platforme, vidi slovensko lesnopredelovalno industrijo v težkem položaju, vidi pa tudi izhod: les bi bilo treba v celoti predelati v izdelke. "Večino najkakovostnejšega lesa se v sosednje razvite države izvaža popolnoma nepredelanega, od tam pa nazaj v Slovenijo uvažamo lesne izdelke z visoko dodano vrednostjo in našo lastno surovino," je bil kritičen Pohleven. Krivcev za to je po njegovem mnenju več: lastništvo gozdnega bogastva je razdrobljeno, zakonodaja zastarela, slovenska gradbena kultura še vedno prisega na beton, svoj del k temu dodaja tudi razvojni zaostanek domače lesnopredelovalne industrije.

Pri razvojnem preboju in snovanju inovativnih možnostih uporabe lesa Notranjci trenutno stavijo na evropska sredstva, ki bi jim pomagala ustanoviti Razvojni center Intech-Les. Konzorcij dvanajstih podjetij je pripravilo 42 milijonov evrov vreden projekt, s katerim bi med drugim povečali zaposlenost in izobrazbeno strukturo v sektorju lesnopredelovalne industrije. Zaposlitev v centru bi že na začetku dobilo 41 vrhunskih strokovnjakov. "Preboj potrebujemo na razvojnem področju, pri ustvarjanju kompleksnih končnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo. S proizvodi, ki smo jih ustvarjali zadnjih 30 let, ne moremo več konkurirati poceni kitajskemu trgu," je dejal Bruno Komac, predsednik uprave Javorja.

Izboljšave bodo iskali v celotni verigi dodajanja vrednosti lesu, od gozda do izdelka. Direktor in večinski lastnik podjetja Brest Mitja Strohsack je dejal, da v centru snujejo inovativne izdelke z visokim tržnim potencialom. "Mednje spadajo brizgani izdelki iz biopolimernih materialov na osnovi lesne moke, proti vlagi odporne kompaktne izolacijske plošče z visoko stopnjo izolativnosti, napredne bivalne enote," je pojasnil Strohsack. Zanimanje privablja predvsem ideja o bivalni enoti. "Ta bo uporabna tako ob naravnih nesrečah kot za počitniške namene, vojsko. Njena prednost pred klasičnimi je v sestavljivosti, kar pomeni prihranek pri transportu in skladiščenju. V fazi uporabe je energetsko samozadostna, med skladiščenjem pa predstavlja sončno elektrarno. Zgrajena bo iz naravnih materialov in kompozitov na podlagi lesa, ki že v osnovi odsevajo toplino. Uporabniku bo s kopalnico, kuhinjo in dvema prostoroma ponujala vse udobje, ki ga potrebuje," je bivalno enoto predstavil Strohsack.

Vir Dnevnik