Tako je bilo vsaj razumeti nedavno napoved nemške vlade, da bodo izpad energije zaradi zaprtja vseh svojih jedrskih elektrarn do leta 2022 nadomestili s hitrejšim uresničevanjem tako imenovanega energetskega koncepta. Ta namreč sloni na petih stebrih: večji energijski učinkovitosti v gospodinjstvih in industriji, povečani izrabi obnovljivih virov energije, zniževanju stroškov z inteligentnimi električnimi omrežji, jedrski energiji kot prehodni tehnologiji ter čisti in stroškovno učinkoviti mobilnosti v prihodnosti.

Podpora v napačnih rokah

Vendar opozicijski zeleni opozarjajo, da namerava vlada nemške kanclerke Angele Merkel 10 gigavatov jedrskih elektrarn nadomestiti s premogovnimi. Spodbuditi želi namreč gradnjo elektrarn na premog, hkrati pa ne zvišuje že pred odločitvijo o zaprtju jedrskih elektrarn postavljenega cilja, da bo država 35 odstotkov potrebne energije leta 2020 proizvedla iz obnovljivih virov.

Zeleni koalicijskemu dvojčku CDU/CSU-FDP tudi očitajo, da razen sedmih najstarejših elektrarn, ki so ustavljene že vse od jedrske nesreče v japonski Fukušimi, nobena druga jedrska elektrarna ne bo nehala obratovati pred letom 2018. Prav tako vlada omejuje državne podpore za energijo iz obnovljivih virov, na 3,5 centa za kilovatno uro elektrike, zaradi česar bodo po mnenju zelenih gospodinjstva morala plačevati dražjo elektriko. Poleg tega opozarjajo, da bo vlada z direktnim izplačilom 1,2 milijarde evrov kompenzacij za podjetja, ki delujejo v energijsko intenzivnih panogah, nagrajevala porabo energije, namesto da bi subvencionirala energijsko učinkovitost. S takšnim načrtom vlada ne spodbuja uporabe obnovljivih virov energije, ampak prej nasprotno, trdijo v stranki zelenih in opozarjajo še, da koalicija v svojem zakonskem predlogu načrtuje zmanjšanje investicij v fotovoltaiko in vetrne elektrarne na zemlji.

Veter naj reši zagato