V prejšnjem članku sem omenil pametno omrežje (angl. smart grid), ki lahko pripomore k zmanjšani porabi in boljšemu izkoristku obstoječih zmogljivosti  virov energije. Trenutna tehnologija svetovnih električnih omrežij je stara že nekaj desetletij in je dozorela za temeljito prenovo, ker zaradi kompleksnosti in velikosti današnjih omrežij ne zagotavlja več optimalnega delovanja. Infrastruktura ni primerna za načrte vpeljave alternativnih virov energije v električno omrežje.

Energetska omrežja si lahko predstavljamo kot krvožilen sistem v našem telesu. Prenašajo energijo od tehnološko raznolikih energetskih virov do milijarde končnih potrošnikov. Kljub plemenitemu cilju zmanjševanja energetske odvisnosti in onesnaženosti okolja nam ne bo uspelo, če ne posodobimo svetovnega krvnega ožilja. V ZDA je ocenjena letna izguba zaradi električnih izpadov in izgub energije visokih 150 milijard ameriških dolarjev, kar je enako vrednosti treh slovenskih gospodarstev.

Pametno omrežje lahko opišemo z besedami inteligentno, učinkovito, prilagodljivo, motivacijsko, usmerjeno h kvaliteti, odporno in »zeleno«. Omrežje je zmožno samo zaznati preobremenitve omrežja in minimizirati verjetnost izpadov. Učinkovito je, ker lahko zadovolji rastoče povpraševanje po elektriki brez dodajanja nove infrastrukture. Omrežje je s svojim decentraliziranim načinom gradnje veliko bolj odporno na vplive naravnih nesreč in potencialnih napadov. Prav tako se lahko prilagodi kateremu koli energetskemu viru, kar je pomembno pri dodajanju novih alternativnih virov energije. Brez posodobitve bo težko učinkovito izkoriščati oddaljene vetrne in sončne elektrarne in jih prilagajati trenutnim potrebam potrošnikov. Od učinkovitega delovanja pametnega omrežja je odvisna tudi prihodnost množične uporabe električnih avtomobilov. Le z dobrim nadzorom nad povpraševanjem po elektriki lahko nadziramo množični priklop električnih avtomobilov na omrežje. Ena večjih razlik z obstoječim omrežjem je v načinu komuniciranja med dobaviteljem energije in končnim porabnikom, ki bo imel zaradi dvosmerne komunikacije več informacij o lastni porabi in s tem večjo fleksibilnost pri nadzorovanju stroškov....

Celoten članek: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042390744