Slovenijo bi v prihodnosti lahko poganjale hidroelektrarne, biomasa ter vetrna in sončna energija

Vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan je tudi poudaril, da nacionalni energetski program do leta 2030 (NEP), pri katerega pripravi je sodeloval in naj bi bil javnosti predstavljen v naslednjih dneh, daje dobro osnovo za popoln prehod države na obnovljive vire energije (OVE). Vprašanje pa je, ali to dejansko hočemo in kakšni stroški in tveganja so s tem ciljem povezani, je opozoril Merše. Udeleženci konference, ki jo je v sodelovanju z državnim svetom organizirala okoljevarstvena organizacija Greenpeace, so se namreč strinjali, da potrebno znanje in tehnologijo imamo. Izjema sta le področji letalskega in ladijskega prevoza.

Največje ovire pri popolnem prehodu na OVE po Meršetovih besedah tako predstavljajo okoljska zaščita prostora (na primer območje Natura 2000, kjer so dovoljeni le omejeni posegi), fizične omejitve v mestih, usmerjenost kapitalskih tokov v fosilna goriva ter (ne)usposobljenost državnih uradnikov in investitorjev za prehod na obnovljive vire energije.

V prihodnosti pa bo na delež proizvedene energije iz obnovljivih virov v veliki meri vplival tehnološki razvoj, povezan z obvladovanjem stroškov za posamezno tehnologijo OVE. Poleg tega bo treba z razvojem pametnih elektroenergetskih omrežnih sistemov obvladati nihanja v dotoku električne energije iz obnovljivih virov in vse večjo razpršenost virov energije. Ne nazadnje bo prihodnost OVE odvisna tudi od razvoja tehnologij za uporabo obnovljive energije v prometu...