Lomborg v svoji študiji ugotavlja, da nova delovna mesta, ki naj bi jih „zelena energija“ zagotavljala, pogosto temeljijo na preveč optimističnih ocenah hitrega, enostavnega in množičnega prehoda s fosilnih goriv na obnovljive vire energije. Nova delovna mesta, ki jih nudijo povečane investicije v zeleno energijo, pa lahko po njegovem mnenju škodijo tudi konkurenčnosti med ostalimi podjetji in družbami.

Skeptični okoljevarstvenik sicer opaža, da so svetovne države po letu 2009 o podnebnih spremembah prenehale govoriti predvsem kot o veliki grožnji našemu planetu, ter da so postale precej bolj pragmatične. Eden izmed glavnih argumentov so postala tudi ali pa celo predvsem prav nova delovna mesta, ki naj bi jih omogočale zelene tehnologije. "Močni pritiski, da se poveča delež teh tehnologij, bodo stali veliko denarja in bodo zvišali ceno energije, kar bo negativno vplivalo na nabavo energije, zaposlovanje in BDP,“ pa ob tem razmišlja ekonomist Gurcan Gulen iz teksaške univerze v Austinu.