GIZ Bioplin je namreč pri Inštitutu za javno upravo v Ljubljani naročil pravno mnenje v zvezi s to uredbo, predsednik inštituta dr. Rajko Pirnat pa je med drugim ugotovil, da je šla vlada pri poseganju v obstoječa pogodbena razmerja neustavno daleč, ko je določila, da bioplinarne, ki se v energetsko omrežje priključujejo po 1. januarju 2011 ter uporabljajo več kot 40 odstotkov koruze in drugih žit, niso več upravičene do podpore za proizvedeno električno energijo.

"Država ima precejšnjo diskrecijo pri odločanju, kolikšne podpore bo dajala, ne more pa posegati za nazaj v že sklenjene pogodbe o zagotovljenem odkupu električne energije iz obnovljivih virov ali v izdane odločbe o višini podpore," pojasnjuje Pirnat.

Vlada je uredbo spreminjala v naglici, potem ko je kmetijsko ministrstvo (MKGP) z veliko zamudo ugotovilo, da bioplinarne v Sloveniji gradijo stihijsko in da te za proizvodnjo elektrike povečini uporabljajo poljščine (predvsem koruzo), ne živalskih ali rastlinskih odpadkov, kar je bil njihov temeljni namen. To bi ob sila skromnih hektarjih površin, ki jih imamo v Sloveniji na voljo za pridelavo hrane, lahko že tako nizko samooskrbo še dodatno oklestilo, so ocenili na MKGP. Vlada je zato skušala svojo napako iz preteklosti popraviti, a je to storila z (očitno) ustavno sporno spremembo uredbe o podpori elektriki, proizvedeni v bioplinarnah, saj je tistim, ki so tovrstne objekte že gradili in imeli sklenjene pogodbe o odkupu električne energije ali izdane odločbe o višini podpore zanjo, posegla v pridobljene pravice.

Bioplinarji so vlado na to takoj opozorili in ji zagrozili s tožbo, zato sta ministrstvi za gospodarstvo in za kmetijstvo že pred časom pripravili predlog vnovične spremembe uredbe, a ta trenutek stara še velja. Dr. Pirnat v svojem pravnem mnenju opozarja, da bosta tudi predlagani različici sprememb uredbe v neskladju z ustavo, če vlada za uveljavitev sprememb ne bo določila dovolj dolgega prehodnega obdobja...