A je z vidika zagotavljanja večje samooskrbe s hrano tudi to velik problem. Dr. Franc Lobnik, predsednik Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije, pravi, da ga pridelava kmetijskih rastlin za "hranjenje" bioplinarn skrbi. "Več kot 20.000 hektarjev njiv s silažno koruzo gre v kombinaciji z gnojevko v bioplin, da ne omenim oljne ogrščice za biogoriva. Ker gre za intenzivno proizvodnjo, se bo delež mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev povečeval, kar okolju ni prijazno. Poleg tega so to obdelovalne površine, ki jih Sloveniji ob 880 kvadratnih metrih na prebivalca izredno primanjkuje. Upam, da bo kmetijski minister ukrepal," si želi Lobnik.

Minister je v zagati

Je pa Dejan Židan v zagatnem položaju, saj je bil do pred kratkim zagovornik bioplinarn. Do lanskega maja je bil namreč predsednik uprave skupine Panvita, ki je zgradila (ob svoji prašičerejski farmi) prvo bioplinarno v Sloveniji, kmalu za njo drugo - ob močnem odporu krajanov - v vasi Motvarjevci (o njej krajinski arhitekt dr. Janez Marušič pravi: "Sredi vasi bioplinarne ni mogoče zgraditi tako, da bi bila izključena nevarnost eksplozije, onesnaženja in smradu"), tretjo gradi v bližini Murske Sobote...