Potem ko je agencija za energijo ministrstvu za gospodarstvo pred tednom dni že predlagala 2,5-odstotno zvišanje omrežnine, se odjemalcem električne energije v prihodnjem letu obeta še dodatna podražitev.

Na ministrstvu za gospodarstvo tako včeraj »niso izključili možnosti« dviga višine prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom iz obnovljivih virov, ki ga odjemalci prek položnic za električno energijo plačujejo od začetka leta. Po naših informacijah naj bi namreč izračuni, ki so jih pripravili na Borzenu in v agenciji za energijo, pokazali, da vsota, zbrana s plačevanjem prispevka, še zdaleč ne zadošča za finančno pokritje sheme za podporo proizvajalcem električne energije iz obnovljivih virov.

Medtem ko so odjemalci v prvih devetih mesecih leta prek položnic za električno energijo v Borzenov center za podpore skupaj vplačali dobrih 27 milijonov evrov, do konca leta pa naj bi ta znesek dosegel 40 milijonov evrov, naj bi po prvih ocenah zgolj subvencioniranje obstoječih lastnikov sončnih, vetrnih ali malih hidroelektrarn državo ter proizvajalce bioplina stalo okrog 80 milijonov evrov. Še najmanj 25 milijonov evrov pa naj bi država potrebovala za finančno podporo proizvajalcem, ki bodo subvencijo začeli prejemati v prihodnjem letu. Pri tem velja opozoriti, da se država k subvencioniranju proizvajalca obnovljivih virov običajno zaveže  za obdobje petnajstih let, v tem času pa je zavezana od njega odkupovati električno energijo po vnaprej določeni ceni, ki je  precej višja od tržne.

   Kje bo torej država našla manjkajočih 65 milijonov evrov za pokritje luknje pri financiranju obnovljivih virov? »Za zdaj ne razpolagamo z dokončnimi izračuni, res pa je, da energetska zakonodaja za ta namen predvideva le prispevke,« je pojasnil prvi mož direktorata za energijo pri ministrstvu Janez Kopač. Na vprašanje, ali bo torej vlada s prvim januarjem dvignila prispevek, ki gospodinjske odjemalce zdaj mesečno stane 0,18 evra na kilovat obračunske moči, pa je Kopač odgovoril, da »podražitve s prvim januarjem zagotovo ne bo, ni pa izključena kasneje«. Sklepati sicer gre, da bo morebitni kasnejši dvig  prispevkov še višji kot januarski, saj bi morala država v tem primeru proračun za shemo napolniti v manjšem številu mesecev. 

»Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ni le stvar salonskih debat, ampak tudi nekaj stane. Že pred časom pa smo pri spreminjanju zakona o varstvu okolja  predlagali, da bi leta 2013 ta prispevek ukinili in da bi shemo financirali prek sklada za podnebne spremembe. Ta se bo takrat začel polniti s kvotami, ki jih bodo plačevale termoelektrarne,« je še dodal Kopač.

 Vlada je tako pri obnovljivih virih med kladivom in nakovalom. Če bo v prihodnjem letu dvignila prispevek za subvencioniranje obnovljivih virov, bi bila to v manj kot letu dni že tretja podražitev  električne energije, ki ne bi bila povezana z dvigom cene same dobrine. Še pred predlogom za dvig omrežnine, ki je namenjena financiranju vlaganj v omrežje, je namreč vlada dvignila ceno prispevka, ki je namenjen subvencioniranju uporabe domačega premoga iz rudnika Trbovlje - Hrastnik (RTH) v termoelektrarni Trbovlje. Pri tem gre pričakovati, da bo v naslednjih dveh letih zaradi okrevanja gospodarstva in večjega povpraševanja zrasla tudi  cena električne energije, ki predstavlja približno polovico celotnega stroška za elektriko na položnici.

Ob tem je evropska komisija vlado pred kratkim pozvala k pojasnilu, zakaj Slovenija pri obnovljivih virih še vedno ni dosegla cilja (proizvodnje tretjine celotne električne energije iz obnovljivih virov), h kateremu se je zavezala pred petimi leti. Kot je znano, mora delež obnovljivih virov v strukturi slovenske porabe do leta 2020 doseči 25 odstotkov, pri čemer danes znaša okrog 16 odstotkov.