Medtem ko stranka Zares, iz katere prihajata tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radić in vodja direktorata za energijo Janez Kopač, zahteva zamrznitev projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), gre ta očitno s polno paro naprej.

TEŠ je tako pred dnevi v uradnem listu EU objavila javni razpis za gradbena dela pri projektu. Po dobavi glavne tehnološke opreme gre za drugo najvrednejšo postavko pri 1,2 milijarde evrov vrednem projektu. Po zadnjem veljavnem investicijskem načrtu bo namreč TEŠ za gradbena dela namenila približno 84 milijonov evrov, pri čemer v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) pričakujejo, da bo končni znesek oddanih del nižji. Med pogoji za prijavo na razpis, ki so jih gradbenim podjetjem postavili v TEŠ, so ključne reference in promet.

Tako se lahko na razpis samostojno ali v konzorciju prijavljajo le podjetja, ki so v zadnjih petih letih dokončala vsaj dva projekta enake zahtevnosti, pri čemer je moral biti vsak od njih vreden vsaj 25 milijonov evrov. Poleg tega lahko na razpisu, ki bo odprt do 4. marca, kot samostojni kandidati ali vodilni partnerji v morebitnem konzorciju sodelujejo le podjetja, ki so v letih 2007, 2008 in 2009 vsakič ustvarila vsaj 60 milijonov evrov prometa na leto. Pri tem so v TEŠ eksplicitno navedli, da razpis ni podrejen zakonodaji o javnem naročanju, saj ji naročnik, ki je sicer v izključni lasti državnega holdinga, ni zavezan. V TEŠ bodo gradbena dela, ki jih bodo oddali prek razpisa, financirali s posojilom Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), s katero so pogodbo o črpanju podpisali v začetku leta.

V političnih krogih pa še vedno odmeva nedavna zamenjava predsednika nadzornega sveta HSE Jadranka Medaka. Potem ko je ministrica Radićeva še v četrtek dejala, da je šlo pri tej odločitvi za legitimno pravico Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), je v petek prvič javno podvomila o neodvisnem delovanju agencije. "Vsaj dva člana akreditacijske komisije, ki agenciji svetuje pri imenovanju nadzornikov v državnih podjetjih, sta sporna," je poudarila Radićeva. To sta po njenem mnenju Arne Mislej, častni konzul Indonezije in nekdanji direktor Impakte, uvoznika indonezijskega premoga za Te-Tol, in Borut Bratina, ki po navedbah ministrice piše pravna mnenja za direktorje državnih podjetij in svetuje na pravnih področjih. "Imenovanje teh dveh članov je bilo nepremišljeno, zato v neodvisno delovanje agencije ne verjamem," je dejala Radićeva.

Pri zamenjavi Medaka z Igorjem Šalamunom, ki jo je AUKN izpeljala zaradi "večje koordinacije s poslovodstvom pri izvedbi ključnih razvojnih projektov", ostaja odprto tudi vprašanje podlage za omenjeno odločitev. To bi po zakonu o upravljanju kapitalskih naložb morala biti strategija za upravljanje državnega premoženja, ki je agencija (še) nima. Ker naj bi po neuradnih informacijah eden od članov uprave AUKN Marko Golob pred dnevi na sestanku s predstavniki koalicijskih strank celo izjavil, da agencija pri upravljanju sledi resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023, ki jo je spisala še vlada Janeza Janše, je vprašanj o razlogih za Medakovo zamenjavo še več. Po omenjeni resoluciji bi namreč morala biti končna cena bloka 6 dobrih 600 milijonov evrov, prav Medak pa je večkrat javno opozarjal na napake pri vodenju projekta, ki je trenutno ocenjen na dvakrat višjo vrednost (1,2 milijarde evrov).

Vir: Dnevnik